Slovenija

S 1. oktobrom se prične sezona lova na polhe

polh
polh

polh

sivi polh

Sezona lova na polhe se začne 1. oktobra in traja do 30. novembra. Letos je teh kožuharjev med Turjakom in Kolpo toliko, kot redko kdaj doslej. Skrinjic, pasti, narejenih zanj lahko na debla v gozdu nastavite kolikor hočete, a preden se lotite lova, morate po brezplačno dovolilnico najbližji Lovski družini. V primeru, da tega ne storite, vas bo inšpektor, če vas bo seveda zalotil, oglobil za 420 evrov.

Lov na polhe je predstavil že znani avtor ene najboljših knjig – Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske. Lov na polha se je po stari zakonodaji začel 25. septembra in je trajal do 15. novembra, po novi zakonodaji pa se lov na polha začne šele 1. oktobra in traja do 30. novembra.

Navadni polh, Glis glis (Linnaeus, 1766), z drugim imenom tudi sivi polh je majhen do srednje velik nočni glodavec. Je edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi in tako tudi pri nas. Že pred 50 milijoni let so se polhi pojavili v takratnem spodnjem eocenu. Tako so eni najstarejših, če ne celo najstarejši še živečih glodavcev , zato jih lahko mirno uvrstimo med žive fosile. Že kot najstarejši fosilni polhi so bili drevesne živali, ki so imele prav tako košat rep ter gibčna zapestja in gležnje. Rod Glis se je pojavil v srednjem oligocenu (obdobje, ki sledi eocenu). V približno 30 milijonih let se je razvil v deset vrst, do zdaj pa je preživel samo navadni polh (Glis glis).

Velikost in zunanji opis
Trup z glavo meri 60 – 200 mm, rep 40 – 135 mm, tehta pa 8 – 200g. Telesna masa je zelo spremenljiva, odvisna je od količine telesne tolšče. Uhlji so majhni do srednje veliki, oči navadno velike, okrog njih ima večina vrst okrogel črn kolobar ali na glavici obrazno masko, ki je pogosto črno bela. Hrbet je rjave, sive, rdečkaste ali rumene barve, trebuh pa je po večini bel ali umazano bel z rumenkastimi ali rdečkastimi odtenki. Kot zanimivost: kožo na repu je zlahka mogoče posneti z vretenc, to pa polhu služi kot obrambni mehanizem pred plenilci. Večina polhov ima gosto, razmeroma kratko dlako, ki je na otip zelo mehka. Rep je dokaj dolg, vendar je krajši od od trupa z glavo.

Razširjenost
Navadni polh naseljuje Evropo, severni del Turčije, Kavkaz in severni del Irana. Na Pirenejskem otoku ga najdemo samo v Pirenejih, medtem ko ga ne najdemo v nižavju ob atlantskih obalah Francije, Belgije, Nizozemske, Danske in severne Nemčije. Splošno razširjen je v Srednji Evropi ter na Apeninskem in Balkanskem polotoku.
Naravni habitat: Najraje se zadržuje v listnatih in mešanih gozdovih v plasteh krošnje, grmičevja in v zavetju talnih rastlin, zato ga v Sloveniji najdemo v Alpah, Dinarskem gorstvu, predalpskem in preddinarskem gričevju ter na Primorskem.

Prehranjevanje
Polh spada med vsejede živali, saj se prehranjuje poleg žira, ki mu predstavlja glavni vir hrane tudi z žuželkami in mesom. Plodovi leske, bukve in hrasta so zelo pomembni v prehrani polha, saj imajo veliko energetsko vrednost. Spomladi so njegova hrana cvetovi, bogati s pelodom in nektarjem, lubje, brsti in mladi listi. Prav tako se na vrhuncu poletja še vedno prehranjuje z lubjem in listi, vse več pa je v prehrani semen in plodov leske, javora in gloga. V jeseni pa se v prehrano vključijo tudi gobe oziroma glive ter mahovi.

Prezimovanje
Živali, ki so zmožne zimskega spanja imenujemo hibernatorji in mednje prištevamo tudi polha. Zanje je značilno, da so zmožne obdržati stalno telsno temperaturo (37°C) ne glede na zunanje razmere, včasih pa v določenem obdobju v naravnih razmerah opustijo takšno stanje (homeotermno stanje) in nadzorovano znižajo telesno temperaturo proti 0°C, iz takšnega stanja pa se lahko kadarkoli vrnejo v homeotermno stanje. Med prezimovanjem se zmanjšajo življenjske funkcije (srčni utrip, dihanje, telesna temperatura) ter presnova. Na zimsko spanje se začnejo polhi pripravljati že v jeseni s kopičenjem telesne maščobe. Možnost prezimitve je v celoti odvisna od količine maščobe, saj si ne delajo zalog hrane. Ko se telesna masa podvoji , gredo v brlog, v katerem so dokaj stalne razmere (vlažnost, temperatura), kjer se zvijejo v klobčič in zapadejo v globoko spanje. Med prezimovanjem se polh občasno prebuja, navadno vsakih nekaj tednov. Polh pa zapade tudi v tako imenovano dnevno mirovanje, ki traja nepretrgoma 3 – 21 ur. Ta pojav si razlagajo kot odziv na deževno vreme. Možno je tudi, da polh iz dnevnega mirovanja preide v hibernacijo in tako lahko prične s prezimovanjem že v avgustu.

Razmnoževanje
Po hibernaciji se polhom povečajo spolne žleze, to pa jim omogoča parjenje takoj po končanem zimskem spanju. Ker porabijo hibernatorij veliko energije za pripravo na zimsko spanje, jim je ostane manj za razmnoževanje in imajo tako na leto samo eno leglo, v njem pa je navadno majhno število mladičev. Mladiči se v prvem letu ne parijo, prav tako pa tudi samice po kotitvi ne kažejo pripravljenosti za vnovično parjenje. Spolno zrelost doseže v drugem letu življenja, vendar se po navadi pari šele v tretjem letu, tj. po drugi hibernaciji. Samice nosijo mladiče 30 – 31 dni, obdobje kotitve pa poteka čez vse poletje. V letih, ko bukev ali hrast ne rodita, se polhi ne razmnožujejo. V gnezdo, nastlano z listjem skoti samica 1 – 10 mladičev. Znana so tudi gnezda z mladiči v podzemni jami. Ponekod, npr. v Italiji, so pogosta skupna legla dveh samic, samice, ki kotijo skupaj pa so v sorodu. Mladiči se skotijo goli in slepi in tehtajo komaj 1 – 2 grama. Ko so stari 30 dni zapustijo gnezdo.

Vir: terarij.si, Karin

1 komentar

Komentiraj