Prehod na zimski čas 31.10.2010: zaradi premika ure nazaj bomo spali eno uro več

Prehod iz poletnega na zimski čas se letos zgodi v nedeljo 31. oktobra 2010. Na ta dan moramo ob 3. uri zjutraj ure premakniti za eno uro nazaj, torej na 2. uro in bomo s tem prešli na zimski čas. Uro bomo zopet premaknili nazaj na poletni čas v nedeljo 27. marca 2011.

KDAJ PREMIKAMO URO?

Zadnjo nedeljo v marcu (ponoči za 60 minut naprej iz 2.ure na 3.uro) preidemo iz zimskega na poletni čas (29.3.2009, 28.3.2010, 27.3.2011, 25.3.2012, 31.3.2013, …)
Zadnjo nedeljo v oktobru (ponoči za 60 minut nazaj iz 3.ure na 2.uro) preidemo iz poletnega na zimski čas (25.10.2009, 31.10.2010, 30.10.2011, 28.10.2012, 27.10.2013, …)

Premik je v Sloveniji v veljavi od leta 1982, ideja o premiku ure pa je nastala zaradi želje in potrebe po varčevanju z energijo. Obdobje poletnega časa se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri 00 minut 00 sekund po srednjeevropskem pasovnem času tako, da se ura premakne za 60 minut naprej in se čas ob 2. uri 00 minut 00 sekund računa kot 3. ura 00 minut 00 sekund.

Obdobje poletnega časa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri 00 minut 00 sekund po poletnem času tako, da se ura pomakne za eno uro nazaj in se čas ob 3. uri 00 minut 00 sekund računa kot 2. ura 00 minut 00 sekund.

Od kod ideja o poletnem času

Avtor ideje o premiku ure je ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo. On si je sicer varčevanje zamislil na malce drugačen način, kot jo izvajamo danes. Ker so pomladi dnevi daljši in jutra prej svetla je po smiselni logiki predlagal, da morajo ljudje prej leči spat in zato tudi prej vstati. S to idejo ni želel dejansko posegati v čas in ga premikati, vendar samo vplivati na navade ljudi, kar je verjetno tudi bolj smiselno.

Prvi pa so, med prvo svetovno vojno, prav zaradi potrebe po varčevanju z energijo, posegli v čas in uvedli t.i. poletni čas, Nemci. S tem se je prvotna ideja Franklina malce preoblikovala saj se je namesto prilagajanja ljudi, prilagodila kar ura sama. Nemcem je kmalu sledila Velika Britanija in druge države. Nato je po vojnem obdobju ukrep malce “zamrznil” in se zopet uveljavil v času naftne krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982 in s tem tudi v Sloveniji. Sicer pa poletni čas poznajo v približno 70 državah sveta, vendar premik ure ni usklajen. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije.

Vedno več pa je kritikov, ki ne podpirajo premika ure saj so zadnje raziskave pokazale, da kljub temu, da naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, se njena poraba celo povečuje. Poleg tega pa ima premik ure tudi nekatere druge, ne prav prijetne posledice na človeški bioritem.

Vir: koledarjiinprazniki.blogspot.com, svet-je-lep.com