Slovenija

Advent – čas pričakovanja božiča

Adventni venček - simbol
Adventni venček - simbol

Z adventnim časom se v Katoliški cerkvi začenja novo cerkveno leto. Advent čas je čas pričakovanja božiča, praznika Jezusovega rojstva. Zunanje znamenje priprave na praznik pa je adventni venec, ki s svečami ponazarja štiri adventne nedelje.

Adventni venček - simbol

Adventni venček

Slovenija – Za večino kristjanov se je v nedeljo, 28.11.2010 začel letošnji advent – čas pričakovanja božiča, praznika Jezusovega rojstva. Zunanje znamenje priprave na praznik pa je adventni venec, ki s svečami ponazarja štiri adventne nedelje. Z adventnim časom se v Katoliški cerkvi začenja novo cerkveno leto.

Čas adventa je čas, ki označuje obdobje štirih tednov pred božičem. Adventni čas se tako prične s prvo adventno nedeljo štiri tedne pred božičem, ko prižgemo prvo izmed štirih svečk na adventnem venčku.

Adventni venec izhaja iz Nemčije

Adventni venec se je po navedbah kot okras in liturgični simbol pri nas uveljavil v 80. letih 20. stoletja. Kot je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, venec izhaja iz Nemčije, kjer ga je leta 1839 prvič pripravil nek evangeličanski duhovnik za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje. Venec je bil sestavljen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, ter štirih belih za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, obdržale pa so se le štiri sveče.

Pomen adventa

Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Liturgična barva za ta čas je vijoličasta, kar pomeni spokornost. Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost.

Trojni namen adventa:

  • Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod.
  • Živeti v sedanjosti: Kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti.
  • Priprava na bodočnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave. Tedaj bo prišel kot Gospod in Sodnik vseh narodov in bo nagradil z Nebesi vse, ki so v Njega verovali in živeli kot zvesti otroci Gospodovi in dobri bratje drugim. Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja.

Verni ali neverni – čas adventa lahko v vsakem primeru izkoristimo za poglobitev vase, za umiritev, za pripravo na božični čas, pripravo na zaključek nekega obdobja, kot je na primer koledarsko leto, za razmislek o prihodnosti, o naših ciljih, vrednotah, o tem kaj si želimo v prihodnosti, kaj smo za to pripravljeni narediti, pa tudi o tem, kaj smo v zadnjem obdobju – npr. koledarskega leta – doživeli, dosegli, kaj nas je krepilo in kaj šibilo, kaj smo dobrega naredili, kaj bi ponovili in česa bi se najraje znebili.

Vse to in še več v smeri osebnega razvoja, v želji po dosaganju notranjega miru, ki je v adventnem času še pomembnejši, saj gre za čas, ko si te trenutke laže utrgamo, se posvečamo svojim najdražjim, družini in prijateljem.

Čas adventa naj ne bi bil čas, ko brezglavo dirjamo naokoli v iskanju najboljšega, najprimernejšega in najbolj oh-in-sploh darila, ki naj bi osrečil naše najdražje. Čas adventa raje pretvorimo v čas, ko si dejansko vzamemo čas za ljudi, ki so nam blizu, ko si utrgamo dragocene trenutke v drvečem ritmu vsakdana za vzpostavitev ali poglobitev pristnih odnosov. Skušajmo umiriti tempo življenja ter prebiti več časa tako, kot bi si želeli, da bi ga lahko vsak dan tekom leta.

Ni bistveno in najpomembneje, da svoje najdražje opremimo z najboljšim, največjim in najbolj sijočim darilom, ki bo izvor kratkotrajne sreče, kaj kmalu pa bo že pozabljeno. Podarimo jim nekaj več, nekaj kar ne bodo nikoli pozabili. Podarimo jim nas same – naš čas, naše veselje, našo dobro voljo … Bistvo adventa ni dirjanje za čudovitimi darili.

Bistvo adventa je v tem, da se spravimo sami s seboj, da razmislimo o preteklosti, da se pripravimo na boljšo prihodnost ter predvsem, da si damo priložnost, da živimo v sedanjosti. Umirjeno. Polno. Zadovoljno. Poglobljeno. Če nam to uspeva celo tekom celega leta in ne le v času adventa, toliko bolje – potem znamo živetii polno in doživeto.

Pomnimo

  • Advent je čas štirih tednov pred božičem.
  • Advent je čas priprave, upanja in kesanja za naše grehe, ob pričakovanju prihoda našega Gospoda.
  • V Adventu se pripravljamo na božič in na drugi Kristusov prihod na svet, ko se bo vrnil kot Kralj vsega vesolja.
  • Ta čas je priložnost, da pomislimo, kakšno je bilo naše duhovno življenje, naše življenje v odnosu z Bogom in priložnost, da se na novo spreobrnemo.
  • Je tudi čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako lahko postanemo boljši kot doslej.

Vir: posrcumlad.si, siol.net

Komentiraj