Sedež SMO v Ženevi (Švica)
Vsako leto 23. marca praznujemo svetovni dan meteorologije. Leta 1950 je na ta dan začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji – SMO (World Meteorological Organisation), leto kasneje pa je organizacija pridobila status specializirane agencije v okviru Združenih narodov. Predhodnica SMO je bila Mednarodna meteorološka organizacija, ki so jo ustanovili leta 1873 na Dunaju, predvsem po zaslugi napredno mislečih strokovnjakov.
Svetovna meteorološka organizacija danes šteje 189 članov, med katere spada od leta 1992 tudi naša država.
Letos mineva 60 let od ustanovitve organizacije, zato je tema letošnjega svetovnega dneva meteorologije “Svetovna meteorološka organizacija – 60 let v službi za vašo varnost in dobrobit”.
Namen Svetovne meteorološke organizacije
SMO podpira razvoj meteorologije, hidrologije in z njima povezanih geofizikalnih znanosti ter spodbuja uporabo dosežkov v prid človeštva. Skrbi za standardizacijo meteoroloških opazovanj in meritev. Predvsem za napovedovanje vremena je nujno, da opazovanja in meritve opravijo povsod po svetu sočasno in na predpisan način. SMO bdi nad kodami, v katere so prevedeni podatki, ki krožijo v mednarodni izmenjavi, saj le univerzalen ključ kodiranja zagotavlja hiter pretok in razumljivost podatkov. Svetovni program meteorološkega bdenja (World Weather Watch – WWW) je osnovni program SMO, sprejet je bil leta 1963. Koordinira zbiranje, obdelavo in distribucijo podatkov, ki jih zberejo sateliti, 10.000 postaj na zemeljski površini, 1000 meritev navpičnih potekov temperature, vlage in vetra od tal do višine okoli 20 km (t.i. vertikalna sondaža), podatke z več sto radarjev, z več kot 7000 ladij, ki opravljajo meteorološka opazovanja, številne izmerke boj in letal, ki dnevno opravljajo meteorološke meritve. Hiter in natančen prenos podatkov zagotavlja mreža, ki povezuje tri svetovne meteorološke centre, 25 regionalnih specializiranih meteoroloških centrov in 185 nacionalnih meteoroloških centrov. Po tej mreži dnevno krožijo podatki, ki opisujejo trenutno stanje ozračja. Tako zbrani podatki služijo številnim projektom. Zaradi učinkovitosti uporabljajo osnovno mrežo za prenos meteoroloških podatkov tudi za prenos podatkov o potresni dejavnosti, tsunamijih, gibanju vulkanskega pepela in radioaktivnih snovi ob nezgodnem izpustu. Globalni program raziskav ozračja (Global Atmospheric Research Programme – GARP) je bil sprejet leta 1967 in je v veliki meri pripomogel k boljšemu razumevanju procesov v ozračju in razvoju napovedovanja vremena. Pod njegovim okriljem je potekalo veliko regionalnih in globalnih eksperimentov, ki so pripomogli k podaljšanju časovnega dosega uporabnih vremenskih napovedi do 10 in več dni.
Program tropskih ciklonov (Tropical Cyclone Programme – TCP) je stekel leta 1971 in je bistveno prispeval k boljšemu napovedovanju tropskih ciklonov. Program globalnega atmosferskega bdenja (Global Atmosphere Watch – GAW) je namenjen spremljanju kemične sestave ozračja in proučevanju njenega vpliva na klimatski sistem. SMO je veliko prispevala k prvi konferenci ZN o Človekovem okolju v Stockholmu leta 1972; konferenci je sledila ustanovitev Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Leta 1975 je SMO objavila prvo znanstveno poročilo o uničevanju zaščitne ozonske plasti in leta 1977 je sledil prvi mednarodni plan za zaščito ozonskega plašča. SMO je nudila znanstvene osnove za konvencijo, sprejeto leta 1985 na Dunaju, in Montrealski protokol z leta 1987, ki skupaj z amandmaji vlivata upanje, da si bo v naslednjih petdesetih letih zaščitni ozonski plašč povsem opomogel. Že pred petindvajsetimi leti je SMO začela javnost osveščati o vzrokih in možnih poledicah klimatskih sprememb in variabilnosti. Leta 1976 je SMO prvič uradno opozorila na ogroženost sedanjega klimatskega ravnovesja, leta 1979 pa je ustanovila Svetovni klimatski program (World Climate Programme – WCP), ki je osnova za mednarodne aktivnosti na področju klime. Vzpodbudili so: krepitev bdenja nad klimatskimi razmerami v državah članicah, vzpostavili monitoring za odkrivanje klimatskih sprememb, podpirali ustanavljanje klimatskih baz podatkov, sprožili akcije za reševanje in ohranjanje zgodovinskih klimatskih podatkov. WCP pomaga razvijati metode za vključevanje in uporabo klimatskih podatkov in analiz v različne socialnoekonomske dejavnosti; njegov pomemben del je Svetovni raziskovalni program klime (World Climate Research Programme – WCRP), ki koordinira raziskave na področju oceanskih tokov, globalnega kroženja energije in vode. Rezultati teh raziskav so strokovna podlaga za delo leta 1988 ustanovljenega Mednarodnega panela za klimatske spremembe.
V zadnjem desetletju je v ospredju razvoj metod za sezonske in klimatske napovedi. Sezonske napovedi so napovedi za obdobje od meseca do treh, šestih ali dvanajstih mesecev, včasih tudi za daljše obdobje. Vsebujejo informacijo o pričakovanem odklonu mesečne temperature in padavin od dolgoletnega povprečja. Klimatske napovedi nudijo oceno razmer čez nekaj desetletij. Za zdaj so sezonske napovedi uspešne za tropsko območje, manj pa za zmerne širine. Cilj Klimatskega informacijskega in prognostičnega sistema (Climate Information and Prediction Services – CLIPS) je okrepiti sposobnost državnih meteoroloških služb za optimalno uporabo dosežkov v klimatologiji na področju dolgoročnega planiranja, zagotavljanja hrane in upravljanju vodnih zalog. SMO sodeluje v prizadevanjih za zaustavitev širjenja puščav in preprečevanje posledic suše. Ocenjujejo, da bo čez deset let 700 milijonov ljudi podhranjenih.
Viri in literatura:
– Svetovna meteorološka organizacija; Tanja Cegnar, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
– WMO; www.wmo.int
– meteolab.si
