Luna
Posebnost današnjega Luninega mrka je, da bo Luna potovala skoraj v sredini zemljine sence, tako da bo mrk trajal zelo dolgo. Popolni Lunin mrk se bo začel ob 19:25 in bo trajal do 01:01 (oboje v lokalnem času). V Sloveniji bomo lahko opazovali samo popolno fazo in zaključek prehoda sence čez Lunino ploskvico, saj bo Luna vzšla (v Ljubljani) šele malo pred 21. uro. Faza popolnega mrka bo trajala 100 minut, kar je najdaljši mrk v zadnjih desetih letih.
Za opazovanje mrka so, najbolj primerne lokacije z odprtim pogledom proti jugovzhodnemu delu neba. Luna pa se bo pri popolni fazi mrka obarvala opečnato rjavo.
Potek Luninega mrka 15. junija 2011 (pripravil A. Guštin)
Potek Luninega mrka 15. junija 2011
Opomba: Luna ta dan vzide ob 20.40, zato prve faze mrka pri nas ne bodo vidne.
P1 – Mrk se bo začel ob 19.25, ko se bo Luna dotaknila Zemljine polsence.
U1 – V senco bo Luna začela lesti ob 20.23. Ker pa pri nas Luna ta dan vzide ob 20.40, tega začetnega dela mrka ne bomo mogli videti.
U2 – Popolni mrk pa se bo začel ob 21.23 minut in bo trajal 1 uro in 40 minut.
SM – Sredina mrka
U3 – Ob 23.03 Luna začne zapuščati Zemljino senco.
U4 – Luna zapusti senco 16. junija ob 0.03.
P4 – Mrka je konec 16. junija ob 1.01.
Danjonova lestvica
Ob popolnem mrku se Lunino površje obarva rdeče. Obarvanost in svetlost Lune je od mrka do mrka zelo različna, saj je posledica trenutnega vremenskega stanja na Zemlji, količine prahu v ozračju in še nekaterih drugih dejavnikov. V začetku dvajsetega stoletja je francoski astronom Andre Danjon izdelal lestvico za ocenjevanje svetlosti in obarvanosti Lunine ploskvice med mrkom. Danjonova lestvica (L) je razdeljena na pet stopenj:
L=0 Zelo temen mrk. V sredini popolnega mrka Lune s prostimi očmi skoraj ne vidimo.
L=1 Temen mrk. Luna je sivkasta ali temno rjava in le s težavo vidimo podrobnosti na njenem površju.
L=2 Temno rdeč ali rjast mrk. V sredini mrka je Lunina ploskvica zelo temna. Na začetku in na koncu mrka, ko je Luna na robu sence, je njena ploskev svetlejša.
L=3 Opečnato rdeč mrk. Del Lune ob robu sence je obarvan rumenkasto.
L=4 Zelo svetel, bakreno rdeč ali oranžen mrk z modrikastim, zelo svetlim robom sence.
Pri Luninem mrku gre, za pojav, pri katerem Luna zaide v zemljino senco. Posebnost tega mrka je, da bo Luna potovala skoraj v sredini zemljine sence, tako da bo mrk trajal zelo dolgo. Če bi ga lahko opazovali od začetka do konca, bi po njegovem mnenju ta faza trajala uro in štirideset minut, v Sloveniji pa bo ta nekoliko krajša.
Luna se bo pri popolni fazi mrka obarvala opečnato rjavo, ker je, kot pojasnjuje Žiberna, zemljina senca prefiltrirana svetloba, ki je šla skozi zemljine nižje plasti atmosfere. Ta absorbira modro barvo, prepušča pa rdečo barvo. Barva, ki oblikuje zemljino senco je po njegovih besedah videti rdečkasta, ker se modra barva zadrži v atmosferi. Zato se Luna obarva opečnato rjavo. Na odtenek Lune v fazi popolnega mrka pa, kot pravi, vpliva stopnja onesnaženosti Zemljine atmosfere.
Žiberna še pojasnjuje, da bo Luna v Zemljino polsenco začela prehajati ob 19.23 po srednjeevropskem poletnem času, ob 20.22 pa bo začela prehajati v Zemljino senco, vendar bo takrat Luna še pod jugozahodnim delom matematičnega horizonta.
Najbolj zanimiva faza, ko bo popolni mrk, se bo začela ob 21.22. Vrhunec pa bo nastopil ob 22.12, medtem ko bo Luna ob 23.03 začela izstopati iz Zemljine sence v polsenco. En del Lune bo še v zemljini senci, del pa bo zunaj in bo videti svetlejši.
Junijski popolni Lunin mrk bo sicer najlepše viden na območju Indijskega ocena, v vzhodni in južni Afriki ter v osrednji Aziji. V Evropi bo Luna na začetku mrka vzhajala, v vzhodni Aziji pa zahajala.
Vir: radiokrka.com
