Ribnica

Želežniška proga med Kočevjem in Ljubljano naj bi bila obnovljena do leta 2014

Obnova železniške proge med Kočevjem in Ljubljano

Obnova železniške proge

Ribnica – Železniška proga med Ljubljano (Grosupljem) in Kočevjem je bila zgrajena leta 1893. Zdaj jo obnavljajo in dograjujejo. Končana naj bi bila do leta 2014.

Le nekemu poslancu na dunajskem dvoru, ki je bil doma iz Velikih Lašč, se lahko njegovi rojaki in seveda tudi Ribničani zahvalijo, da tire takrat niso čez dolino Dobrepolja do Kočevja niso zgradili po Mali Gori.

Ta poslanec je namreč prepričal pristojne na Dunaju, da je gospodarsko bolj smotrno progo do Kočevja, kjer je obratoval rudnik rjavega premoga, zgraditi čez Velike Lašče in Ribnico.

Vlak je po tej progi do 1971 prevažal tudi potnike, kasneje je služila le za tovorni promet in občasno za muzejsko vožnjo.

Ponekod zelo načeto, so pred dvema letoma začeli temeljito obnavljati. Do konca leta so tire in nosilno konstrukcijo ter spremljajoče objekte posodobili do Predstrug, letos pa dela potekajo na nekoliko težjem, in sicer 15 kilometrov dolgem odseku do Ortneka. Trenutno je proga položena do Dvorske vasi, tam pa se izvajalec del, Slovenske železnice, srečuje z največjo oviro na trasi, in sicer razširitvijo loka pod kamnitim mostom. Kot jepovedal Anton Zakrajšek, direktor slovenskih blagovnih rezerv, naj bi progo do železniške postaje Ortnek, ne glede na vremenske razmere, posodobili v začetku februarja.

»Tako bi v celoti prevoz cistern z gorivom do tega skladišča premestili na železnico in se izognili nevarnostim na cesti, ki bi se lahko zgodile v primeru velikih obremenitev z avto cisternami, » je še dejal Zakrajšek, sicer župan občine Velike Lašče. S posodobitvijo proge hkrati urejajo tudi nivojske prehode , ki bodo veliko bolj varni in funkcionalni.

Denarja za nadaljevanje oziroma ob nove druge faze proge do Kočevja za enkrat v državnem proračunu v celoti ni, čeprav si je država obvezala, da progo na tej razdalji v celoti posodobi. Kot skrajnji rok se večkrat omenja leto 2014. Želja lokalnih skupnostih ob tretji A razvojni osi pa je, da bi še v mandatu sedanjih županov iz Grosupljega do Kočevja , v dolžini 50 kilometrov, po več kot štiridesetimi leti znova sopihal potniški vlak ter večkrat na dan vozil tudi tovorni, ki se sicer vse od leta 1893, ko so odprli to progo, ni ustavil.

Vir: radiokrka.com

3 komentarji

Komentiraj