Planinsko društvo Ribnica vas vabi na
A skupina: SKUTA (2532 m), DOLGI HRBET (2473 m), GRINTOVEC (2558 m), KALŠKA GORA (2047 m).
B skupina: GRINTOVEC (2558 m), KALŠKA GORA (2047 m).
v soboto–nedelja, 30.–31. julija 2016.
odhod ob 4. uri z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici.
Prevoz: organiziran.
Izhodišče poti: Žagana peč (812 m).
Načrt poti:
A: Žagana peč (812 m)–V Koncu (900 m)–čez Žmavčarje–Bivak pod Skuto (2070 m)–Skuta (2532 m)–Dolgi hrbet (2473 m)–Mlinarsko sedlo (2334 m)–Grintovec (2558 m)–Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m, spanje)–Kalška gora (2047 m)–Žagana peč (812 m).
B: Žagana peč (812 m)–V Koncu (900 m)–Cojzova koča (1793 m)–Grintovec (2558 m)–Cojzova koča (1793 m, spanje)–Kalška gora (2047 m)–Žagana peč (812 m).
Zahtevnosti poti:
A: zelo zahtevna pot in kondicijsko zelo zahtevna tura. Ni za vrtoglave.
B: lahka pot; del poti na Kalško goro je zahteven.
Čas hoje (okvirno):
A: 12 ur (1. dan) in 5 ur (2. dan).
B: 7 ur (1. dan) in 5 ur (2. dan).
Potrebna oprema in dokumenti: potrebna je vremenu in razmeram primerna planinska oprema za hojo, čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, čelna svetilka, osebni dokument, veljavna planinska izkaznica za leto 2016 in varen korak.
Malica in pijača: iz nahrbtnika in v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Za A skupino: vzemite dovolj vode.
Prijave z akontacijo: v torek, 26. julija, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Akontacija 20 EUR vključje prevoz in se plača ob prijavi. Cena prenočišča: 10 EUR.
Točke Slovenske planinske poti: Skuta (2532 m), Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m), Grintovec (2558 m). Opis: Obe skupini se bosta obe povzpeli na najvišji vrh Grintovcev in Kamniških in Savinjskih Alp. Grintovec je očak – najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp. Nahaja se nad dolino Kamniške Bistrice, Suhega dola in nad dolino Ravenske Kočne. Razgled z vrha je najlepši proti Jezerski in Kokrski Kočni na zahodni strani, na severu se lepo vidi Jezerska dolina in vrhovi nad Jezerskim, proti vzhodu pa se vidi greben Grintovcev od Dolgega Hrbta, čez Štruco do Skute. Proti jugu pa se vidi Kalški greben in v ozadju Ljubljanska kotlina. Vrh ima vpisno knjigo in žig.
Skuta je 2532 m visoka in zahtevna gora, ki se nahaja v osrčju Kamniško Savinjskih Alp. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica in žig, se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp.
Dolgi brbet se nahaja med Grintovcem in Skuto, ima žig in skrinjico. S prepadnega vrha je lep razgled po osrčju Kamniških in Savinjskih Alp. Dolgi Hrbet ima najvišjo steno v teh Alpah, skoraj 1000 m.
Kalška gora se nahaja med Kalškim grebenom in Kokrskim sedlom. Z vrha, ki je porasel s travo je lep pogled proti bližnjemu Kalškemu grebenu. Proti severu pa vidimo kot na dlani Grintovec in njegove sosednje vrhove
ter prehojeno pot skupine A.
Skupina A, 1. dan: bo šla od Žagane peči oz. s parkirišča V Koncu po nemarkirani poti čez Žmavčarje do Bivaka pod Skuto na Malih podih. Le-ta je od lanskega leta nov in se čudovito vklaplja v okolje gora. Strma pot se vzpenja v ključih, nekatera mesta pa so kljub nemarkiranju varovana z jeklenico. Strma pot preči tudi nekaj grap in nas višje pripelje do manj strmega pobočja – najprej v gozdu, nato čez travnata pobočja, obdana z redkim gozdom, nato pa nas s pomočjo nekaj varoval pripelje stopnjo višje v grušč in trave. Od bivaka bomo nadaljevali po najprej nemarkirani poti, nato pa po markirani poti Kamniško sedlo–Kokrsko sedlo v smeri Skute. Strmina počasi narašča, pot pa nas pripelje na melišče, preko katerega gremo. Ko pridemo na vrh melišča (morebiti bo tam še kakšna flika snega), vstopimo v steno Skute. V pomoč so nam varovala, predvsem številni klini. Pot nas za tem pripelje na grebenček, kjer nam pomagajo jeklenice, nato pa gre pot ponovno v steno. Spet so nam v pomoč klini, ki nas pripeljejo na vršni del Skute. Strmina nekoliko popusti in kmalu za tem stopimo na vrh. Z vrha bomo sestopili do Škrbine med Skuto in Dolgim hrbtom ter se nato prečno ob Dolgem hrbtu z nekaj varovali, sicer pa ves čas trdno v skali vzpenjali na vrh Dolgega hrbta, pred njim premagamo še izraziti stolp. Sestopamo najprej po lažjem svetu, nato pa nas čakajo izpostavljeni deli nad skalnimi globinami 1000-metrske severne stene. Še nekaj jeklenic in smo na Mlinarskem sedlu. Od tam pa se vzpenjamo, tudi s pomočjo varoval ter prek meliščnatih delov na vrh Grintovca. Z njega do Kokrskega sedla sledi lahka pot, a bo potrebna še posebna pazljivost, saj ima del poti drsne skale, mi pa bomo že malo utrujeni po celodnevni turi.
Skupina B, 1. dan: S parkirišča pri Žagani peči oz. V Koncu se usmerimo na sprva zložno peš pot v smeri Kokrskega sedla, nato pa po strmejši, v ključih dvigajoči poti, mimo dveh zaporednih jeklenic do počivališča s klopco. Nato gremo skozi strnjen gozd. Ko pot preide iz gozda, preči neizrazit graben in nas za tem pripelje na gruščnata pobočja pod Kokrskim sedlom. Tu pot zavije nekoliko v levo in se začne strmo vzpenjati po večinoma kamnitem pobočju. Zaradi grušča zna biti ta del naporen, so pa vse lepši razgledi. Naposled smo pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. S sedla nadaljujemo desno v smeri Grintovca in Kočne po poti, ki se za krajši čas strmo vzpne, nato pa zložno nadaljuje prečno ob ostenjih. Po rahlem spustu nas pot pripelje v bolj raven svet (spodnji del Jam), nato pa se začne prečno vzpenjati proti Strehi Grintovca. Na vrhu prečnega vzpona pridemo na označeno razpotje, kjer nadaljujemo rahlo desno v smeri Grintovca (naravnost Kočna). Razmeroma strma pot nas višje pripelje na južni greben Grintovca, po in ob katerem se nato vzpenjamo. Tej vse bolj razgledni poti, ki tehnično ni zahtevna, sledimo vse do vrha Grintovca. Na Kokrsko sedlo sestopimo po isti poti.
Skupina A in B, 2. dan: Drugi dan nas čaka vzpon (1 h) na Kalško goro, kjer nam bodo v pomoč varovala. Z gore bomo sestopili po lovski poti, po strmem delu, rušnatih prostranstvih, mimo lovske koče do Žagane peči. Previden, varen korak je naše vodilo. Na vrhu smo šele na polovici poti, naš cilj je varen sestop in povratek domov.
Vodji pohoda:
A: Zdenka Mihelič, vodnik PZS, informacije: 041 222 358.
B: Marjan Intihar, vodnik PZS, informacije: 031 560 664.
Srečno in varen korak, PD Ribnica
