Kmetovanje pomeni Oblakovim z Grabna nad Sodražico, podobno kot večini kmetov na Ribniškem, dodaten vir zaslužka. Kmetije na tem koncu Slovenije so večinoma majhne in razdrobljene, pojasnjuje prevzemnik kmetije Stanko Oblak. Pred leti so se številni ribniški kmetje ukvarjali s proizvodnjo mleka, a so jo sčasoma opustili. Na majhnih kmetijah je težko rediti več deset glav govedi, zato se mlekarstvo sčasoma ni več splačalo. Podobno je bilo tudi pri Oblakovih, kjer imajo zdaj še devet krav, vendar ne mlekaric, temveč dojilj, in plemenskega bika. Vzrejajo teleta, nekaj jih tudi dokupijo.
Najboljši javor v Sloveniji
Oblakova kmetija je gorsko-višinska oziroma hribovska, zaznamuje pa jo več posebnosti. Imajo edini rastlinjak za pridelavo zelenjave na območju med Ljubljano in Kolpo. Lega kmetije je zelo primerna za zgodnjo pridelavo solate: na vrhu hriba na nadmorski višini 750 metrov ni mrazišč, rastlinjak pa ogreva razmeroma veliko sonca. Zlasti ponoči ga ogrevajo tudi s toplovodom iz kotlovnice, kjer kurijo sekance iz lastnega gozda. Imajo ga 20 hektarjev, sekajo pa večinoma sami. Letos so na licitaciji v Slovenj Gradcu prodali najboljši javor v Sloveniji, za hlod volumna en kubični meter so dobili 9.500 evrov.
Kotlovnica in rastlinjak sta avtomatizirana. V rastlinjaku je več senzorjev, ki merijo zunanjo in notranjo temperaturo, moč vetra in vlažnost. Lopute se samodejno odpirajo, zračenje, ogrevanje in hlajenje potekajo avtomatsko, razmere v rastlinjaku pa lahko domači spremljajo prek mobilnega telefona.
Tako strmo, da ne morejo kositi
V toplejšem letnem času pridelujejo v rastlinjaku paradižnik in, kar je res velika posebnost za ta konec, papriko. Solato zalivajo enkrat na teden in porabijo pet kubičnih metrov vode. Paprika je za zalivanje zahtevnejša, vodo zbirajo na vseh strehah in jo hranijo v 85-kubičnem betonskem rezervoarju. Vso zelenjavo prodajo v okolici.
Celotna naložba v rastlinjak je znašala 15 tisoč evrov, pomagali pa so si s sredstvi za mladega prevzemnika. Povrnila se bo v sedmih do desetih letih.
Kmetija ima 15 hektarjev, večinoma travnikov. Osem hektarjev je lastnih, sedem pa najetih. Pet hektarjev je na tako strmem pobočju, da ne morejo kositi, in so uporabni samo za pašo. Drugod pokosijo dvakrat, tretjič pa popasejo.
Kmetija oblak – Ribniški forum
Vir: agrobiznis.finance.si
