Obsežna študija, povezana v knjige o gradovih na Slovenskem, je pri nas izšla pred 20 leti. V njej je raziskovalec slovenske grajske dediščine dr. Ivan Stopar predstavil grad Podsreda, nekaj let pozneje pa celjski grad. Leta 2018 je prof. dr. Igor Sapač, predavatelj na Univerzi v Mariboru, izdal tretjo tovrstno knjigo, in sicer o gradu v Zrečah, ki je poleg skoka v zgodovino grajskih poslopij s študenti gradbeništva prestavil še svoj projekt prihodnosti. Enake naloge se je Univerza v Mariboru lotila tudi pri raziskavi gradov na Ribniškem.
Projekt Gradovi na Ribniškem, včeraj, danes in jutri je vključila v redni študijski program. Eden glavnih ciljev, ki mu je sledila raziskava, je bil tudi odgovoriti na vprašanje, kako korektno ohraniti dragocene grajske ostaline iz že zdavnaj minulih obdobij in jih obenem čim bolj aktivno vpeti v zdajšnji tok življenja.
Obsežna študija ribniškega gradu, seveda s pogledom v prihodnost, razkriva, kako mu z nizkim proračunskim vložkom dodati novo vsebino, a pri tem zadržati prepoznavno avtentičnost. »Z morebitno obnovo (tudi s pregradami) obstoječega letnega gledališča bi zagotovo prekrojili njegovo zasnovo, ki jo je dal Plečnikov učenec Ciril Tavčar. Smiselno bi bilo gledališki prostor umestiti na drugo stran grajskega kompleksa in tako Ribnico ambientalno približati Mariboru, Celju ali Ljubljani (Križanke),« meni dr. Sapač. Prenovili naj bi tudi ortneški grad, a z veliko večjim denarnim vložkom, saj je zaradi zasutih ruševin povsem dotrajan. Lokacija na gozdni vzpetini, nedaleč od državne ceste Ljubljana–Kočevje, je kot nalašč primerna za zagon butičnega turizma, ki je veja gospodarske prihodnosti v Sloveniji.
Raziskovalci so še posebej opozorili na pristavo ortneškega gradu, na Pugledu, pri Svetem Gregorju, ki je bil svoj čas nekoliko obnovljen, zdaj je pred rušenjem. V 70. letih prejšnjega stoletja je država namenila nekaj denarja za restavriranje pristave, in sicer statično utrjevanje, slamnato kritino in poslikave. Žal lastniki (zasebnik z družino) niso ravnali v duhu dobrega gospodarja, saj se je na načetih zidovih streha sesula, ministrstvo za kulturo pa je dalo soglasje, da se pristava poruši. »Stavba, ki je bila svoj čas uvrščena v ozek izbor spomenikov prve kategorije etnološke dediščine, je danes odpisana. Zavrgli smo to starodavno arhitekturo, ki se je ohranila iz preteklih sto letih,« je malce nejevoljen dr. Igor Sapač.
Razvaline gradu Breg bi bilo zaradi bližine smiselno parkovno, ob vodi, povezati z ribniškim gradom in ne tega prostora uničiti s parcialnimi posegi, predlagajo raziskovalci. Dvorec Ortnek, tik ob državni cesti, ki tod pelje, je najbolj celovito ohranjena grajska stavba na Ribniškem, in tak bi bil z revitalizacijo primeren za turistične namene.
Besedilo in foto: M. Glavonjić
