Na današnji dan leta 1985 so, 73 let po nesreči veličastne čezoceanske ladje Titanik, našli njegove ostanke na dnu oceana. Ostanke je odkrila skupina raziskovalcev na čelu z Robertom Ballardom in Jean-Louisom Michelom.
Lastnica ladje je bila družba White Star Line, zgradili pa so jo v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu. Ladjo so zgradili zaradi tekmovanja z drugima dvema potniškima ladjama – Lusitanio in Mauretanio. Titanik je bil druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic (izvirno ime je bilo Gigantic). Ladje so imele status najbolj razkošnih in največjih na svetu v tistem času.
Ko je bil Titanik izdelan, je bil največji parnik na svetu, potonil pa je med svojim prvim potovanjem čez Atlantik v nedeljo, 14. aprila 1912. Tega dne je ob 23.40 (po ladijskem času) trčil v ledeno goro, dve uri in štirideset minut pozneje pa je potonil. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov.
Ob gradnji so verjeli, da se ladja ne more potopiti, saj so za gradnjo uporabili najbolj napredno tehnologijo. Z gradnjo Titanika so začeli 31. marca 1909, trup je bil narejen 31. maja 1911, opremljanje ladje pa je bilo končano 31. marca naslednje leto.
Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Imela je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno.
Največ je lahko sprejela 3.547 potnikov in članov posadke. Poleg potnikov pa je bila namenjena za prevažanje pošte. Bila je prva ladja, ki je imela na krovu bazen, telovadnico, turško kopel, knjižnico in igrišče za skvoš.
Sobe v prvem razredu so bile zelo okrašene, pohištvo je bilo ročno izdelano in okrašeno, vse so bile oblite z dragocenim lesom. Trup ladje je bil razdeljen v 16 vodotesnih prekatov.
Kapitan ladje je bil Edward J. Smith, ko pa je ladja odplula na svojo prvo in edino pot, je bilo potovanje prestavljeno za eno uro pozneje zaradi nesrečnega dogodka, saj bi ladja New York, ki je bila privezana le nekaj metrov stran, skoraj trčila ob Titanik.
V prvem razredu so med drugim potovali milijonar John Jacob Astor in njegova žena Madeleine Force Astor, industrialec Benjamin Guggenheim, lastnik verige trgovin Macy Isidor Straus z ženo Ido, milijonarka Margaret “Molly” Brown, sir Cosmo Duff Gordon z ženo Lady Lucille Duff Gordon, George Elkins Widener z ženo Eleanor, John Borland Thayer, njegova žena Marian in 17-letni sin Jack, novinar William Thomas Stead, rotheška grofica, pomočnik ameriškega predsednika Archibald Butt, pisateljica Helen Churchill Candee, pisatelj Jacques Futrelle, njegova žena May in njuni prijatelji, broadwayska producenta Henry in Irene Harris, igralka v nemih filmih Dorothy Gibson … V prvem razredu je potoval tudi direktor White Star Lina J. Bruce Ismay, čigar ideja je bila ladja Titanik, in graditelj ladje Thomas Andrews.
Ladjo je ekipa našla na globini 3.800 metrov jugovzhodno od Novofunlandije. Odkrili so, da se je ladja prelomila na dva dela, deli ladje, pohištvo, jedilni pribor in osebni predmeti potnikov pa so bili raztreseni več kot 2,6 kvadratnega kilometra okrog razbitin. Od leta 1994, ko je lastništvo nad razbitinami dobila družba RMS Titanic Inc., je bilo na površje prinešenih že več kot 6.000 artefaktov. Morje in mikroorganizmi pa naj bi v naslednjih petdesetih letih ladjo popolnoma razgradili.
O ladji (dejstvih in mitih, povezanih s Titanikom) je bilo napisanih več knjig, muzikalov, posnetih več nanizank in filmov, med njimi: Saved From the Titanic (1912), In Nacht und Eis (1912), Atlantic (1929), Titanic (1943), Titanic (1953), A Night to Remember (1958) , S.O.S. Titanic, (1979), Raise the Titanic! (1980), miniserija Titanic (1996) in nazadnje film Jamesa Camerona Titanic (1997), ki je prejel enajst oskarjev. Obstajajo tudi računalniške igrice o Titaniku, tv-šovi, parodije …
Vir: rtvslo.si
