Na današnji dan – 16. junij

16. junij je 167. dan leta (168. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 198 dni.

Dogodki

• 1212 – v bitki pri kraju Las Navas de Tolosa krščanska vojska Kastilje, Aragonije in Navarre pod vodstvom Alfonza VIII. Kastiljskega premaga muslimanske Almohade
• 1487 – z bitko pri Stoke Fieldu se konča vojna vrtnic
• 1586 – Marija I. prizna Filipa II. za svojega naslednika
• 1654 – švedska kraljica Kristina odstopi
• 1745 – britanske čete zesedejo otok Cape Breton
• 1746 – Avstrija in Sardinija v bitki pri Piacenzi premagata Francijo in Španijo
• 1779 – Španija napove vojno Veliki Britaniji in začne oblegati Gibraltar
• 1826 – turški sultan Mahud II. razpusti janičarske enote
• 1836 – z ustanovitvijo Združenja londonskih delovnih ljudi se začne čartersko gibanje
• 1846 – Giovanni Maria Mastai-Ferretti postane papež Pij IX.
• 1884 – v Coney Islandu, New York začne obratovati prvi vlak smrti
• 1891 – John Joseph Caldwell Abbott postane tretji kanadski predsednik vlade
• 1894 – sprejet sklep o obnovitvi olimpijskih iger
• 1903 – ustanovljeno podjetje Ford Motor Company
• 1912 – Josip Tičar, Josip Demšar in Josip Stojc v Kranjski Gori ustanovijo prvo gorsko reševalno službo v Sloveniji
• 1915 – Italjanska vojska zasede Krn.
• 1922 – Sinn Fein zmaga na irskih volitvah
• 1940 – Henri Philippe Pétain postane predsednik vlade Vichyjske Francije
• 1940 – komunisti prevzamejo oblast v Litvi
• 1941 – Tretji rajh in Turčija podpišeta sporazum o nenapadanju
• 1944 – na Visu podpisan sporazum Tito-Šubašić
• 1955 – papež Pij XII. izobči Juana Peróna
• 1963 – Valentina Vladimirovna Tereškova z Vostokom 6 kot prva ženska poleti v vesolje
• 1972 – policija v Langenhagnu aretira teroristko Ulrike Meinhof
• 1976 – v Sowetu (Republika Južna Afrika) se začno študentski nemiri proti apartheidu
• 1977 – Leonid Iljič Brežnjev postane predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze
• 1983 – Jurij Vladimirovič Andropov postane predsednik Sovjetske zveze
• 1994 – v strmoglavljenju TU-154 umre 160 ljudi
• 1999 – Thabo Mvuyelwa Mbeki izvoljen za predsednika Južnoafriške republike
• 2001 – na Brdu pri Kranju se srečata ameriški predsednik George Walker Bush in ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin

Rojstva

• 1313 – Giovanni Boccaccio, italijanski pesnik, pisatelj, humanist († 1375)
• 1514 – sir John Cheke, angleški klasični humanist († 1557)
• 1583 – Axel Gustafsson Oxenstierna, švedski državnik († 1654)
• 1591 – Josip Salomon Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj, glasbeni teoretik († 1655)
• 1723 – Adam Smith, škotski ekonomist, filozof († 1790)
• 1792 – John Linnell, angleški umetnik († 1882)
• 1792 – sir Thomas Mitchell, avstralski raziskovalec († 1855)
• 1801 – Julius Plücker, nemški matematik, fizik († 1868)
• 1806 – Edward Davy, angleški zdravnik, kemik, izumitelj († 1885)
• 1808 – James Frederick Ferrier, škotski filozof († 1864)
• 1813 – Otto Jahn, nemški arheolog, filolog († 1869)
• 1829 – Geronimo, apaški poglavar († 1909)
• 1851 – Georg Jellinek, nemški filozof († 1911)
• 1858 – Gustav V., švedski kralj († 1950)
• 1874 – Arthur Meighen, kanadski predsednik vlade († 1960)
• 1890 – Stan Laurel, ameriški komedijant († 1965)
• 1891 – Vladimir Aleksandrovič Albicki, ruski astronom († 1952)
• 1895 – Richard Jacqueline Marshall, ameriški general († 1973)
• 1897 – Georg Wittig, nemški kemik, nobelovec 1979 († 1987)
• 1901 – Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog († 1991)
• 1902 – Barbara McClintock, ameriška genetičarka, 1983 († 1992)
• 1902 – George Gaylord Simpson, ameriški paleontolog († 1984)
• 1920 – José López Portillo y Pachecho, mehiški predsednik († 2004)
• 1933 – Tone Lapajne, slovenski slikar, kipar
• 1938 – Joyce Carol Oates, ameriška pisateljica
• 1958 – Zoran Predin, slovenski glasbenik, pevec
• 1966 – Jan Železný, češki atlet (metalec kopja)
• 1971 – Tupac Amaru Shakur, ameriški rapper († 1996)

Smrti

• 1216 – Inocenc III., papež italijanskega rodu (* ok. 1161)
• 1361 – Janez Tauler, nemški mistik in teolog (* ok. 1300)
• 1464 – Rogier van der Weyden, belgijski (flamski) slikar (* ok. 1400)
• 1671 – Stenka Razin, kozaški kmečki upornik (* 1630)
• 1722 – John Churchill, angleški vojskovodja (* 1650)
• 1752 – Giulio Alberoni, špansko-italijanski kardinal, državnik (* 1664)
• 1752 – Joseph Butler, angleški škof, filozof (* 1692)
• 1777 – Jean-Baptiste-Louis Gresset, francoski pesnik, dramatik (* 1709)
• 1804 – Johann Adam Hiller, nemški skladatelj (* 1728)
• 1849 – Wilhelm Martin Leberecht de Wette, nemški teolog (* 1780)
• 1858 – John Snow, angleški zdravnik (* 1813)
• 1869 – Charles Sturt, avstralski raziskovalec (* 1795)
• 1878 – Crawford Williamson Long, ameriški zdravnik (* 1815)
• 1896 – Anton Nedved, slovenski skladatelj, zborovodja češkega rodu (* 1829)
• 1930 – Elmer Ambrose Sperry, ameriški izumitelj, podjetnik (* 1860)
• 1944 – Marc Bloch, francoski zgodovinar (* 1886)
• 1958 – Imre Nagy, madžarski politik (* 1896)
• 1977 – Wernher von Braun, nemško-ameriški fizik, raketni inženir (* 1912)
• 1986 – Maurice Duruflé, francoski skladatelj, organist (* 1902)
• 2003 – Georg Henrik von Wright, finski filozof in logik (* 1916)
• 2004 – Lado Ambrožič – Novljan, slovenski partizanski general (* 1908)

Prazniki in obredi

• Republika Južna Afrika – dan mladosti
• Bloomov dan v spomin na roman Ulysses Jamesa Joyca