Leta 622 je Mohamed, arabski prerok in začetnik islama, zbežal iz Meke v Medino. Njegov beg imenujemo hidžra. Móhamed, arabski prerok in začetnik islama, se je rodil 20. aprila 570 v Meki, umrl pa je 8. junija 632 v Medini. Njegovo polno ime je bilo Abu Al Kvasim Mohamed Ibn Abd Alah ibn Abd Al Mutalib Ibn Hašim.
Muslimani imajo Mohameda za zadnjega preroka abrahamskih verstev. Poleg tega je združil več arabskih plemen, kar je kasneje omogočilo Arabcem osvojiti ozemlja in ustanoviti kasnejše islamske imperije.
V začetku prerok Mohamed, ki je naznanjal nauk boga Alaha in napovedoval grožnjo sodnega dne, sprva ni imel veliko uspeha v Meki. Njegovo pleme Kvurajš, ki je skrbelo za kaabo, svetišče arabskih poganskih bogov, ga je neprestano preganjalo in nadlegovalo.
Hidžra (tudi hedžra; pomeni beg oziroma umik) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622. Skupaj s svojimi privrženci se je septembra 622 izselil v Jathrib, 320 kilometrov severno od Meke, ki so ga so kmalu preimenovali v Madinat un Nabi, Mesto preroka, oziroma Medina. Muslimansko leto, v katerem se je zgodila hidžra, je leta 638 drugi kalif Omar ibn Al Katab označil kot prvo leto muslimanskega koledarja.
Mohamed se je rodil v Meki oziroma s celim imenom Makah al Mukaramah, ki je glavno mesto province Makah v Savdski Arabiji. Slovi kot najsvetejši kraj islama, vanjo pa morajo vsaj enkrat v življenju romati vsi muslimani, ki si to lahko privoščijo. Ta obveza, imenovana hadž, sodi medpetero stebrov islama.
Drugo sveto mesto za muslimane je prav Medina, kamor je Mohamed pobegnil. Na hadž – romanje v Meko – se vsako leto odpravi okrog tri milijone muslimanov. Hadž poteka v muslimanskem mesecu dulhidža. Veliko drugih se odpravi na manjše romanje, imenovano umrah, izvedljivo kadar koli v letu.
Obrede hadža je videlo zelo malo nemuslimanov, saj je tem strogo prepovedan prihod v Meko ali v drugo muslimansko sveto mesto Medino. Osrednja točka Meke je Kaaba, tako imenovana božja hiša, ki naj bi jo po verovanju muslimanov zgradil Abraham s sinom Izmaelom. Pokrita je z zlato izvezenim črnim pregrinjalom.
Romarji sedemkrat obkrožijo Kaabo, lahko pa tudi poskusijo poljubiti kotni Črni kamen. Nato pijejo iz vodnjaka Zamzam, katerega voda naj bi imela posebne lastnosti. Večina si jih pri njem tudi napolni steklenico, ki jo odnesejo domov.
Med hadžem romarji potujejo tudi v Mino, majhno vas, kjer kamenjajo hudiča, ki ga predstavljajo kamniti stebri. Nato se povzpno na grič Arafat, kjer je mesto za molitev. Tu naj bi prerok Mohamed podal svojo zadnjo pridigo.
Najsvetejša mošeja na svetu za vse muslimane prav tako stoji v Meki in se imenuje Al Masjid Al Haram (Sveta mošeja).
Vir: rtvslo.si