Kdaj: v nedeljo, 30. 5. 2010 od 8h do 18h
Kje: pod arkadami pri cerkvi Marije Vnebovzete na Novi Štifti
Info: Peter Lesar, M: 041 338 126
Vabljeni na razstavo »Ribniška dolina na razglednicah«
v nedeljo 30. maja 2010 od 8 do 18 ure na Novo Štifto.
(pod arkadami pri cerkvi Marije Vnebovzete na Novi Štifti).
Na ogled bo zasebna zbirka razglednic krajev, znamenitosti in osebnosti iz Ribniške doline.
Predstavljeni bodo kraji
Ribnica, Sodražica, Sveti Gregor, Nova Štifta, Travna gora
in okoliški kraji, ter osebnosti, ki so povezani z našo dolino.
Zbirko in razstavo je uredil in pripravil zasebni zbiratelj Peter Lesar.
Vabljeni vsi ljubitelji naše bogate zgodovine, ki boste tudi na drugačen način spoznali naše kraje.
Razglednica Nove Štifte
Razglednice z krajevnimi motivi so kot ilustracije h kulturni zgodovini neke pokrajine, saj so naselja tiste človeške stvaritve, ki njeno podobo najbolj in najtrajneje spreminjajo. To velja zlasti za urbana naselja, ki najbolj pogosto dajejo motive za razglednice. Razglednice nas popeljejo v čas, ki je zelo različen od današnjega. Drugačen je bil način življenja, drugačne so bile navade, drugi vladajoči jeziki, drugačna so bila mesta in kraji. Včasih, ko gledamo te razglednice nam je žal, da smo toliko lepega uničili, na nekatere nove dosežke in napredek pa smo vseeno ponosni.
Ribniška dolina na razglednicah
Zbirka razglednic in osebnosti na razglednicah, ki so povezane z Ribniško dolino
Danes so razglednice vse bolj upoštevan zgodovinski vir za raziskovanje starih podob mest, krajev, ulic, trgov, cerkva, gostiln… Motivi z razglednic so mnogokrat edini ohranjeni slikovni odsev določenega prostora v določenem času. Zato pri zgodovini krajev razglednice izvrstno dopolnjujejo drugo arhivski gradivo. Razglednice z krajevnimi motivi so kot ilustracije h kulturni zgodovini neke pokrajine, saj so naselja tiste človeške stvaritve, ki njeno podobo najbolj in najtrajneje spreminjajo. To velja zlasti za urbana naselja, ki najbolj pogosto dajejo motive za razglednice. Razglednice nas popeljejo v čas, ki je zelo različen od današnjega. Drugačen je bil način življenja, drugačne so bile navade, drugi vladajoči jeziki, drugačna so bila mesta in kraji. Včasih, ko gledamo te razglednice nam je žal, da smo toliko lepega uničili, na nekatere nove dosežke in napredek pa smo vseeno ponosni.
Do nastanka razglednice je prišlo preko razvoja dopisnice. Leta 1869 je dunajska poštna uprava na predlog dr. Emanuela Hermanna, profesorja nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu, izdala prvo uradno dopisnico na svetu. Imenovala se je »Korespondenz – Carte«. Na sprednji strani je bil prostor za naslov ter znamko, ki je bila od začetka kar natisnjena, na zadnji strani pa je bil prostor za sporočila. Dopisnica je doživela velik uspeh, saj so jo prvo leto natisnili v 3 milijonih izvodov. Privlačna je bila tudi njena cena saj je znašala 2 krajcarja, poštnina pa je takrat znašala 5 krajcarjev. Prve dopisnice v Avstro–Ogrski so bile v nemškem ali madžarskem jeziku, kmalu pa so postale dvojezične ali pa celo samo v deželnem jeziku. Prvi slovenskih izraz, ki se je pojavil l. 1871 je bil »listnica«, od leta 1873 pa se je prijel izraz »dopisnica«. Vendar to še vedno ni bila razglednica. Najprej so na hrbtno stran dopisnice v levi zgornji kot natisnili tako imenovane razglede, ki so prikazovali podobo krajev ter drugih znamenitosti.
Počasi se je slikovni del dopisnice večal in postopoma zajel vso hrbtno stran in razglednica je bila rojena. Slika postane prva stran, prostor za naslov pa zadnja. Na začetku uveljavljanja razglednic je bil prostor za besedilo skrčen, tako, da je bilo včasih dovolj prostora samo za podpis in je marsikdo pisal kar po sliki, če je želel sporočiti še kaj več. Sprva je veljalo pošiljanje dopisnic za nespodobno, predvsem zaradi možnosti prebiranja zasebnega sporočila na njih.
Nekatere prve razglednice imajo večjezične napise, ki kažejo na upoštevanje jezikovne raznolikosti narodov v Avstro–Ogrski: »Carte postale – Postkarte – Post Card – Cartolina postale – Correspondenz-Karte – Dopisnice – Levelezö-Lap – Karta Dopisnica – Korespondenčni listek – Briefkaart – Postkaart – Postkort – Otkrytoe Pis’mo – Pocztowka«. Na naslovni strani so pogosto opombe »Nur für die Adresse« ali »Samo za naslov«.
Leta 1904 pride v Avstriji do spremembe v obliki hrbtne strani. Prostor za naslov se razdeli z navpično črto na dve polovici, na desni je prostor za naslov, na levi pa za besedilo oz. sporočila. Včasih se pojavi še kakšen odpošiljatelj, ki na takšni novi razglednici piše še vedno tudi po sprednji strani. Do druge svetovne vojne je v uporabi format razglednice 140 x 90 mm, kasneje 150 x 105 mm. Seveda so se na trgu pojavljale tudi druge oblike in velikosti.
Razglednice z istim motivom so tiskali s slovenskimi ali nemškimi napisi. Okoli l. 1920 se pojavijo stare razglednice z nemškimi napisi, ki so jih tiskarji sami prečrtali in dodali nove v slovenskem jeziku.
Najstarejše razglednice so tiskane v litografski tehniki. To je najstarejša in najpomembnejša tehnika za razmnoževanje prvih razglednic. Podlaga so bile črno-bele fotografije ali risbe, ki so bile ročno pobarvane ali pa so jih obarvali s barvnimi klišeji. Zato so te prve razglednice prave umetnine. Na razglednicah so v različno oblikovanih okvirčkih in vinjetah sličice mestnih znamenitosti, okvirje pa obkrožajo rože, vejice, grozdje, listi ali pa razni trakovi. Za starejše razglednice je bila značilna kombinacija več motivov na isti razglednici. Efekte in nenavadnost so povečali z raznimi izrezi, reliefi, vrtečimi deli ipd. Porast povpraševanja po razglednicah je prisilil tiskarje, da so uporabili nove tehnike tiskanja. Oprijeli so se fototipije, ki je uporabljala za osnovo fotografsko stekleno ploščo, kasneje pa še knjigotiska. Barvne razglednice, so nastale na osnovi barvnih fotografij. Navdušeno pošiljanje razglednic je po prvi vojni upadlo, še bolj opazno pa je bilo upadanje po drugi svetovni vojni. Razglednice so bile slabe kvalitete, motivi na razglednicah so postali nezanimivi in enolični, ljudje so se posluževali drugih načinov komuniciranja (telefon). Pojavila se je tudi nova – offset tehnika tiskanja (tiskanje s pomočjo z gumo prevlečenega valja), ki se uporablja še danes za tiskanje razglednic.
Motive za razglednice so prispevali različni fotografi. Pogosto je tudi napisan izdajatelj in založnik ter pripis, da je ponatis prepovedan. Le redko pa je napisan datum izdaje in fotograf. Kot fotografi se na ribniških črnobelih razglednicah omenjajo: foto Bavec, Rajhenburg – Brežice, foto Helios, Ribnica, prof. Jože Pungartnik, Rudi Verderber, Kočevje, Franc Kunc, Ljubljana. Izdajateljev razglednic je bilo precej. Najbolj pogosto se pojavljajo: Fran Fajdiga, Sodražica, R.Verderber, Kočevje, Oblak, Sveti gregor, V.Arko, Ribnica, V. Ličen, Sodražica, V.Stein, Trst, A.Schwidernach, Wien- Hacking, Avstria.
Zbiranje razglednic je moj hobi šele nekaj let, pa vendar sem v dosedanjem času pridobil kar precejšnje število razglednic. Skupaj vseh je 180 razglednic. Razglednice sem dobil ali kupil od različnih zbirateljev. Pri zbiranju razglednic me je vodilo predvsem mesto Ribnica ter okoliški kraji, oziroma območje sedanje občine Ribnica in Sodražica. Razglednice so razdeljene po krajih: Ribnica, Sodražica, Nova Štifta, Travna gora, Sveti Gregor, ter nekaj tudi s podobami bolj oddaljenih krajev (npr.Glažuta, Francetova jama, Ortnek, Grmada).
Časovni okvir razglednic sega od leta 1900 do današnjih dni.
Poleg zbirke razglednic krajev Ribniške doline imam tudi zbirko osebnosti na razglednicah, ki izhajajo iz tega okolja ali so v tem prostoru delovali. Te osebnosti so: Primož Trubar, Jakob Petelin Gallus, Valentin Vodnik, France Prešeren, Simon Gregorčič, Janez Evangelist Krek, Anton Bonaventura Jeglič, Gregor Perušek, Oton Župančič, Jože Plečnik.
Omenil bi tudi štiri pisemske ovitke, ki so bili izdani ob priložnosti Ribniškega festivala ki je potekal v 60. –letih.
Zagotovo omenjena zbirka obsega le del vseh razglednic, ki obstajajo, pa vendar naj bo vpogled v zgodovino naših krajev, zato vabljeni vsi zbiratelji in ljubitelji naše bogate zgodovine.
Vse ta zbirka razglednic, v zasebni lasti bo na ogled pod arkadami pri cerkvi Marije Vnebovzete na Novi Štifti
v nedeljo 30. maja 2010 od 8 do 18 ure.
Vsi prav lepo povabljeni, da spoznate Ribniško dolino tudi preko razglednic in si nedeljski dan polepšate z obiskom božje poti pri Novi Štifti.
Prav bi bilo, da bi tudi v sedanjem času hitrega napredka in novih tehnologij kdaj pa kdaj posegli po načinu pisanja in sporočanja naših prednikov in mogoče vsaj za večje praznike in obletnice napisali kakšno razglednico iz domačih krajev in jo poslali znancem, prijateljem doma in po svetu, ter tudi tako promovirali Ribniško dolino. Oziroma naj zaključim, kot je napisano na hrbtni strani ene izmed razglednic » Pišimo v tujino domače razglednice! Pokažimo svetu svoj kulturni nivo!«
zbiratelj Peter Lesar
Peter Lesar, Kot pri Ribnici 36, 1310 Ribnica, 041 338 126
