Izleti Koledar dogodkov

S PD Ribnica V Glinščico na tri ferate in po dolini do Boljunca (Italija)

Razgledna ferata Bruno Biondi, foto: Zdenka Mihelič
Razgledna ferata Bruno Biondi, foto: Zdenka Mihelič

Kam: V Glinščico na tri ferate in po dolini do Boljunca (Italija)
Kdaj: v soboto, 20. maja 2017, ob 6. uri
Info: Roman Petelin, vodnik PZS, 041 325 664

Planinsko društvo Ribnica vas vabi
V GLINŠČICO NA TRI FERATE in PO DOLINI DO BOLJUNCA (Italija)
v soboto, 20. maja 2017, ob 6. uri

Odhod: ob 6. uri z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici.
Prevoz: organiziran.
Izhodišče poti: vas Jezero (S. Lorenzo, 375 m).
Načrt poti:
I. del: Vas Jezero–ferata Bruno Biondi–ferata Nos–ferata Zimska roža–zgornje razgledišče.
II. del: Spust z zgornjega razgledišča–v kanjon do zaselka Botač (Bottazzo, 185 m)–ter naprej po Stezi prijateljstva, Vii Alpina in AlpeAdria Trail–do Boljunca (Bagnoli della Rosandra, 64 m). Vmes vzpon do sv. Marije na Pečeh.
Zahtevnost poti: zavarovane plezale poti/ferate, lahka pot po dolini. Ferata B. Biondi dosega oceno D.

Čas hoje (okvirno): pribl. 3 ure ferate + 3 ure po dolini.
Potrebna oprema in dokumenti: potrebna je vremenu in razmeram primerna planinska oprema za hojo in plezanje po ferati (čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice za ferate), malica in pijača, osebni dokument, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina za leto 2017) in varen korak.
Prijave z akontacijo: v torek, 16. maja, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Akontacija 15 EUR se plača ob prijavi.

Opis:
Dolina Glinščica (v italijanščini Val Rosandra) je znan obmorski raj za športne plezalce, saj v 20 sektorjih najdejo več kot 400 plezalnih smeri, od najlažjih pa vse tja do VIII. težavnostne stop-nje. Dolina je bila in je še vedno poligon za trening tržaških plezalcev, med katerimi je bil najbolj znan Emilio Comici, rojen na začetku 20. stoletja in ustanovitelj Državne šole plezanja v Glinščici, ki deluje še danes. Splezal je številne prvenstvene smeri v Zahodnih Julijcih in Dolomitih, svetovni sloves mu je prinesla smer v Civetti, ki jo je splezal z Giuliem Benedettijem, na alpinističnem prestolu tedanjega časa pa se je utrdil s prvenstveno smerjo v Veliki Cini. I. del: Preplezali bomo tri ferate, najdaljšo med med njimi, ki so jih tržaški alpinisti nadelali za potrebe učenja gorniškega gibanja po tovrstnih poteh, se imenuje Bruno Biondi in leži v severnem delu doline, bolj vzhodno, na zahodni strani, v Čički steni, pa sta smeri Zimska roža/Rose d’Inverno in Nos/Naso, ki ju bomo prav tako preplezali.

Ferata B. Biondi dosega oceno D (lažji deli so A, B, kar nekaj pa jih je tudi C). Speljana je prečno speljana prek celotne stene in je mestoma komaj nekaj decimetrov oddaljena od tal. Shema ferate in njene ocene po odsekih so vidne na spodnji sliki (vir: Hribi.net). Približno na polovici smeri nas čaka strm vertikalen vzpon z minimalnimi stopi. Moč v rokah je nujna. V tem delu se ferata tudi približa vrhu stene oz. zgornjemu robu, kamor je tudi moč sestopiti. Nato ponovno sledimo žični vrvi oz. jeklenici proti levi oz. proti zahodu. Ta del ferate je najvišji, največ oddaljen od tal. Sledi precej izpostavljen vertikalni spust, nato pa skoraj gladka stena, kjer se gibamo na trenje. Za tem delom smo hitro pri zahodnem vstopu v smer, ali koncu poti. Za ferato Bruno Biondi bomo potrebovali pribl. 1 uro in pol. A ne pozabimo, da je bolje počasneje in varneje.

Nato bomo stopili še pod Čičkovo steno. Smerokaz na skali »Naso« s številko 12 nas usmeri strmo navzgor. Vstopamo v ferato Nos, kratko, a ‘sladko’ in močno »začinjeno«. Najtežji je srednji, zelo izpostavljen del in zahteva kar nekaj moči v rokah. Zgornji del je tehnično lažji, zato hitro dosežemo vrh. Vrnemo se po jeklenici do razpotja in izberemo desno stran, kjer začnemo sestop po smeri Zimske rože. V primeru utrujenosti lahko sestopimo tudi po običajni poti. Nato se bomo vrnili po stezi do zgornjega razgledišča in našega parkirišča.

II. del: drugi del bomo izpeljali po danih zmožnostih. Pot gre z zidanega razgledišča po kanjonu Glinščice, ki ga krasi 36 metrov visok slap Supet. In vendar je skoraj tik pod nami Trst z množico poslopij in ladjami, ki neslišno drsijo po gladini. Steza gre skozi nizko rastje ter po makadamski poti, ki poteka po trasi nekdanje železniške proge HrpeljeKozina–Trst. Slabih dvajset kilometrov dolgo progo so odprli leta 1887, ukinili pa leta 1959. Pot sledi stezi Prijateljstva in poti Via Alpina ter Alpe-Adria Trail vse do Botača (185 m), kjer se približa tudi slovenski meji. Pot nadaljuje s krajšim vzponom proti cerkvici sv. Marije na Pečeh (iz 16. stoletja), nato pa ‘teče’ po grušču navzdol ter po udobni in lepo označeni poti mimo ostankov rimskega vodovoda do kraja Boljunec, kjer je divjine konec in se začne »civilizacija«, z njo pa tudi informacijski center naravnega rezervata. Previden, varen korak je naše vodilo. Na vrhu smo šele na polovici poti, naš cilj je varen sestop in povratek domov.

Vodja pohoda: Roman Petelin, vodnik PZS, informacije: 041 325 664.

Srečno in varen korak,
PD Ribnica

Komentiraj