Kdaj: petek, 24. 9. 2010 ob 12h
Kje: Cesta na Ugar 6, v Ribnici (Marof)
Info: —
Prvi rokodelski center v Sloveniji
Rokodelski center Ribnica
odpre svoja vrata
v petek, 24. septembra 2010 ob 12h
Vabimo vas na ogled Rokodelskega centra,
ki bo v petek, 24.09.2010, ob 12. uri,
na Marofu v Ribnici.
Ob 18. uri bo predstavitev likovne razstave.
Veselimo se Vašega obiska!
Jože Levstek
župan Občine Ribnica
Rokodelski center Ribnica
Točno opoldne bo v Ribnici na grajski pristavi Marof odprl vrata Rokodelski center, ki je prvi regijski center v Sloveniji. Center bo sistematično skrbel za ohranjanje in razvoj slovenskega rokodelstva, s poudarkom na suhi robi in lončarstvu.
Rokodelstvo oz. domača in umetnostna obrt je v Sloveniji zelo pestro razvita po svojih dejavnostih in delovnih postopkih, saj jih danes živi še 46. Slabo pa so v povezavi z rokodelstvom razvita nekatera temeljna področja, ki bodo v bodoče glavna naloga Rokodelskega centra Ribnica in bodočih regijskih centrov po Sloveniji (predvidenih je 12), na čelu s krovnim rokodelskim centrom v Ljubljani.
Temeljna področja delovanja centra v Ribnici bodo promocija, izobraževanje, vzgoja tržnega načina mišljenja, sooblikovanje turistične ponudbe, razvijanje možnosti za različne zaposlitve.
Začetki suhe robe segajo daleč nazaj, znano je, da so družine, vse kar so potrebovale, izdelovale doma, od sukna, platna, oblek, raznega orodja, do pohištva in drugih stvari. Že stari Slovani so se ukvarjali z obrtjo na ta način, da je ena vas po tradiciji ohranjala isto rokodelstvo, ki se je prenašalo iz roda v rod.
Ribniška suha roba se prvič omenja v loški sejemski listini iz 14. stoletja, njeno izdelovanje pa gotovo seže nazaj v davne čase. Leto 1492 je za Ribničane velikega pomena, saj so s krošnjarskim patentom, ki ga je izdal cesar Friderik III., dobili dovoljenje, da izvažajo v sosednje države platno in razne lesene predmete, izdelane doma.
Pravico do prostega trgovanja so najbolj izkoristili prebivalci Ribniške pokrajine in s tem dali značilno oznako »ribniška«, po kateri jo pozna cela Slovenija in velik del Evrope.
Po več kot 500 letih, se je tradicija izdelave in prodaje lesenih izdelkov ohranila do današnjih dni. V zadnjih letih suha roba znova pridobiva pomen in sloves, saj temelji na osnovi BIO proizvodnje in popolne reciklaže, ker se za številne izdelke uporabi najmanjše kose lesa, odpadki pa se pokurijo za ogrevanje.
Za ohranitev tradicije suhe robe in večjo prepoznavnost, je področje suhe robe pridobilo leta 2004 geografsko označbo z imenom RIBNIŠKA SUHA ROBA.
V Pravilniku o geografski označbi Ribniška suha roba (Uradni list RS, 77/2005), so določeni naslednji kriteriji za pridobitev pravice do uporabe geografske označbe:
- suhorobarsko območje, ki obsega občine Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje.
- kulturna dediščina
- material
- tehnološki proces
- kriterij kakovosti
Ribniško suho robo sestavlja 11 panog: Obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo ter spominkarstvo s poslikavo in sestavljanjem izdelkov.
Znanje izdelovanja suhe robe se je prenašalo iz roda v rod. Ročne spretnosti se je otrok naučil od očeta, tako da ni potreboval nobenih posebnih šol. Hiter tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih pa je povzročil izumiranje nekaterih temeljnih znanj, ki so nujna za izdelavo suhe robe.
Na pobudo Srednje poklicne šole Kočevje, Razvojnega centra Kočevje Ribnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica, je Ministrstvo za šolstvo in šport RS, uvrstilo suhorobarja med poklicne standarde, za katerega je možno pridobiti NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija).
Lončarstvo
Poleg izdelovanja suhe robe je bilo dolga stoletja najpomembnejša domača obrt v Ribniški dolini tudi lončarstvo. Razvilo se je v njenem južnem delu, v vaseh Dolenja vas, Prigorica, Blate, ki jim domačini pravijo tudi ‘lončarija.’
Podobno kot druge domače obrti, je tudi lončarija počasi izgubljala veljavo, ker so se pojavili novi materiali, visoka produkcija, ki je znatno pocenila tovrstne izdelke.
Kljub spremembam se je do danes lončarstvo ohranilo v svojih tradicionalnih izdelkih, trenutno deluje deset lončarjev, med njimi tudi nekaj mladih.
Značilni izdelki ribniških lončarjev so različni lonci za kuhanje in shranjevanje hrane, kozice za peko potic, kozice z nogami za peko mesa, štrukljev, latvica, kolač, rožniki ali cvetlični lončki, žličnik, majolke …
Za ribniške lončarje so zelo značilne lončene igračke, predvsem lončeni konjiček-piščalka, lončena piščalka v obliki petelinčka (petelinčki, ki v riti piskajo), hranilniki …
Ribniški lončeni konjiček je poleg Ribniškega pušeljca izbran kot eden od desetih najboljših spominkov Slovenije.
Dejavnosti v novo odprtem Rokodelskem centru so naslednje:
- Rokodelske delavnice prikazujejo izdelavo suhe robe in lončarstva, poseben prostor je namenjen za gostujoče rokodelce. V delavnicah se izvajajo praktična izobraževanja za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije Suhorobar, potekajo tehniški dnevi za osnovne in poklicne šole, tečaji za razne ciljne skupine.
- Slikarski in kiparski atelje sta sodobno opremljena prostora, kjer poteka izobraževanje na področju likovne ustvarjalnosti: industrijsko in grafično oblikovanje, slikarstvo, kiparstvo, fotografija, arhitektura … Ob zaključku izobraževanj bodo ustvarjena dela razstavljena.
- Rokodelska razstava suhe robe in lončarstva ponuja na ogled aktualne izdelke, ki se proizvajajo na sodoben način in razvijajo nove oblike, ki temeljijo na bogatem izročilu kulturne dediščine.
- Dvorana za občasne razstave predstavlja rokodelske izdelke iz Slovenije in tujine, izdelke raznih društev in skupin: Društvo podeželskih žena, Študentski klubi, razna etnološka društva, kulturna društva …
- Velika dvorana – predavalnica je namenjena za predavanje, seje, tečaje, sestanke in druge aktivnosti za skupine do 50 ljudi, avdio vizualna oprema omogoča kvalitetno izvedbo vseh aktivnosti.
- Študijski prostor je namenjen odprti javnosti za pisanje seminarskih, diplomskih in drugih nalog, za različne raziskave s področja kulturne dediščine ter za druge študijske aktivnosti. Študijski prostori nudijo tudi potrebno dokumentacijsko gradivo s področja rokodelstva, predvsem suhe robe in lončarstva.