Kdaj: četrtek, 17. februar 2011 ob 18h
Kje: V skednju Škrabčeve domačije, Hrovača 42
Info: info@skrabceva-ustanova.si , T: 01/5816-308
Ustanova patra Stanislava Škrabca
vabi
na predstavitev
bogastva slovenskih narečij,
kot ga razkriva slovensko folklorno izročilo,
v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri
v skednju Škrabčeve domačije.
Predstavitev bogastva slovenski narečij bodo predstavile
raziskovalki prof. dr. Marija Stanonik in Mojca Horvat
ter vokalistka in interpretka ljudskih pesmi Bogdana Herman.
Večer bo povezovala Špela Frlic.
Vabljeni na dogodek ob počastitvi
bližajočega se mednarodnega dneva maternih jezikov,
na katerem bo pozornost posvečena
slovstveni folklori kot umetnosti govorjene besede.
Škrabčeva ustanova
01 / 58 16 308
info@skrabceva-ustanova.si
Z zbranimi poudarki iz obsežnega dela Zgodovina slovenske slovstvene folklore: od srednjega veka do danes (Slovenska matica, 2009) bo avtorica prof. dr. Marija Stanonik predstavila razvoj slovenske slovstvene folklore, kot jo je moč razbirati iz ohranjenega pisnega in likovnega gradiva posameznih zgodovinskih obdobij. Avtorica v knjigi bralca popelje od pregleda srednjeveške motivike, prek protestantizma, ko se z rojstvom prve slovenske knjige konča doba agrafične kulture na slovenskem etničnem ozemlju, preko obdobja katoliške prenove in baroka s slikovitimi primeri iz pridig Svetokriškega, porasta zanimanja za slovstveno folkloro, predvsem folklorne pesmi, v razsvetljenstvu, ki v obdobju romantike pridobi kultni položaj, vse do prvih znanstvenih pristopov k raziskovanju slovstvene folklore v obdobju realizma, količinske eksplozije objav slovstvene folklore in stališč do nje v obdobju realizma, do procesa literarizacije folklornih motivov v obdobju moderne in ekspresionizma, ki se v obdobju socialnega realizma razširi tudi na aktualizacijo folklornih motivov za oder, radio in film. Z odlomki iz različnih folklorni žanrov bogato dopolnjena knjiga bo tudi izhodišče za pogovor, v katerem se bo dr. Stanonik pridružila Mojca Horvat in osvetlila svoj pogled na vlogo narečnosti v povezavi s slovstveno folkloro in na sploh v širšem poznavanju bogastva slovenskega jezika. Večer bo z narečno ljudsko pesmijo obogatila priznana vokalistka in glasovna interpretka Bogdana Herman.
Prof. dr. Marija Stanonik je utemeljiteljica slovstvene folkloristike kot samostojne filološke vede v sloven-skem prostoru. Je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter predavateljica slovstvene folkloristike na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Kot avtorica je podpisana pod številne članke in dela s področja slovstvene folklore. Zasnovala je in ureja zbirko slovenskih folklornih pripovedi Glasovi.
Mojca Horvat deluje kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer sodeluje pri projektih Slovenski in Slovanski lingvistični atlas, ter kot asistentka za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji se ukvarja z leksično strukturo ter geolingvistično interpretacijo narečnega besedja iz semantičnega polja rastline. Je štipendistka Škrabčeve ustanove v študijskih letih 2010/11, 2008/09 in 2004/2005.
Bogdana Herman poje brez glasbene spremljave predvsem tiste slovenske ljudske pesmi, za katere obstajajo notni zapisi – objavljeni ali neobjavljeni, ljudje pa so nanje že pozabili. V svojem repertuarju hrani čez sto pesmi iz vseh slovenskih pokrajin ter iz italijanskega, avstrijskega in madžarskega zamejstva. Sodelovala je na številnih festivalih ter posnela nekaj skupinskih in dve samostojni zgoščenki (Slovenske ljudske pesmi in glasbila 1 in 2, Stare ljudske).
