6. Grajski večer 2013: Juan Vasle

Kdaj: v petek, 9. avgust 2013, ob 20h
Kje: Na pokritem prireditvenem prostoru v ribniškem Gradu
Info: —

6. Grajski večer 2013

Juan Vasle

petek, 9. avgust 2013, ob 20. uri
v ribniškem Gradu

5. Grajski večer 2013 – Žiga Bižal

Za nami je že šest petkovih večerov, ki so jih zaznamovali: Beloruski državni plesni ansambel Haroški (Koroški) in duo Aura iz Belorusje, gledališka skupina DramŠpil s premiero igre Na kmetih, vrhunska pevka Nuška Drašček Rojko s tolkaliti MP3, odlični Teater Quartet, in prejšnji petek Žiga Bižal, ki je dokazal, da ni zgolj izjemen tekstopisec in pisec glasbe, temveč tudi pevec in vsestranski instrumentalist.

Obisk je bil na dosedanjih večerih nad pričakovanji, kvaliteta izvajalcev na visokem nivoju, tako da že lahko govorimo o najbolj uspešnih Grajskih večerih doslej.

Vrhunske večere si lahko obetamo tudi do konca letošnjega poletnega festivala. Ta petek bo v prijetnem hladu grajskega obzidja nastopil eden najboljših svetovnih basbaritonistov Juan Vasle.

O Grajskih večerih si lahko več preberete na: www.turisticno-drustvo-ribnica.net, kjer je tudi foto galerija prejšnjih dogodkov.

Basbaritonist Juan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini.

Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost gledališča Colón v Buenos Airesu, kjer je nastopal tudi kot solist. Leta 1988 je bil finalist na Mednarodnem pevskem tekmovanju Luciana Pavarottija (Luciano Pavarotti International Voice Competition) v Filadelfiji v ZDA. Od leta 1990 je član solističnega ansambla ljubljanske Opere SNG, kjer je pel vrsto pomembnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Lindorf, Coppelius, Dappertutto, Miracle (Hoffmannove pripovedke), don Alfonso (Cosí fan tutte), Ferrando (Trubadur), Escamillo (Carmen), don Basilio (Seviljski brivec), Martin Krpan (Krpanova kobila), Des Grieux (Manon), St. Bris (Hugenoti), Ramfis (Aida), Komtur (Don Giovanni) itd. Decembra 2010 je prejel Betettovo nagrado za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti. Veliko izvaja tudi oratorije J. S. Bacha, W. A. Mozarta, F. Mendelssohna, G. Rossinija, G. Verdija. Na koncertih redno poje južnoameriške in slovenske pesmi. Gostoval je v Avstraliji, Avstriji, Braziliji, na Češkem, Hrvaškem, v Kanadi, na Kosovu, v Italiji, Nemčiji, Paragvaju, Peruju in Urugvaju.  Izdal je pet zgoščenk slovenskih narodnih pesmi in samospevov, južnoameriških in božičnih pesmi. Napisal je knjigo Pesmi so tudi ljudje (24 pogovorov z znamenitimi opernimi pevci).

Tadej Podobnik (klavir)

Pianist Tadej Podobnik je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici, nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani v razredu prof. Alenke Dekleva in leta 2007 z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Tomaža Petrača, pri katerem je končal tudi podiplomski specialistični študij.

Izpopolnjuje se pri uglednih pianistih: Igorju Lazku, Arbu Valdmi, K. H. Kaemmerlingu, Eugenu Indjiću. Večkrat se je udeležil poletnih šol za komorno glasbo v Fari na Soči v Italiji in Glasbenega julija na obali. Deluje kot strokovni sodelavec korepetitor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter poučuje klavir na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici. Koncertira kot solist in v sodelovanju z različnimi umetniki doma in v tujini.

SPORED RIBNICA – Grajski večeri 2013 – 9. avgust,  JUAN VASLE

ARGENTINSKE PESMI

Pueblito, mi pueblo ………………………………… Carlos Guastavino

Papa Baltazar (tango)………………………………….Sebastian Piana

El dia que me quieras (tango)…………………..Carlos Gardel – Alfredo Le Pera

Chacarera ………………………………………………. Alberto Ginastera

BRAZILSKE PESMI

Carinhoso……………………………………………… Pixinguinha

Azulao …………………………………………………. Jaime Ovalle

Banzo …………………………………………………… Hekel Tavares

SLOVENSKE PESMI

Naša krava………………………………………….Marjan Kozina

Goreči ogenj………………………………………prir: Josip Pavčič

Ko so fantje proti vasi šli………………..prir: Zorko Prelovec

Polžek leze v ogledi…………………………..prir: Niko Štritof

Gor čez izaro ……………………………….. prir: Zorko Prelovec

Micka bi rada Jurka dobila……………..prir: Niko Štritof

Moja kosa je križavna ……………………prir: Zorko Prelovec

Juan Vasle (Basbariton)

Tadej Podobnik (Klavir)

ARGENTINSKE PESMI

Pueblito, mi pueblo (Vasica, moja vasica)

Carlos Guastavino (1912-2000) – klicali so ga argentinski Schubert – je še danes eden po svetu največkrat izvajanih argentinskih skladateljev. S svojim stiliziranim slogom na osnovi folklore je osvojil srca pevcev in poslušalcev. Bil je odločen nasprotnik dodekafonije. Nostalgičen samospev Pueblito, mi pueblo (Vasica, moja vasica) je iz leta 1942.

 (Vasica, moja vasica, pogrešam tvoje popoldneve, vasica, moja vasica, ne bom te pozabil …)

Papa Baltazar (Oče Boltežar)

V Južni Ameriki otrokom darila 6. januarja prinašajo sveti trije kralji. V milongi (različici tanga) Papá Baltazar (Oče Boltežar) revni temnopolti otrok Pedro dobi vrsto daril temnopoltega kralja Boltežarja: belega konja, vlak, dolgodlakega medveda, novega vojaka, meč, osvetljeni balon.

Sebastián Piana (1903-1994) je bil znani skladatelj, pianist in dirigent. Ustvaril je vrsto najbolj popularnih argentinskih tangov.

(Zaspi mali Pedro, odet v oblake in nebo prihaja oče Boltežar, v nahrbtniku ima sto ragelj in boben …)

El dia que me quieras (Dan, ko me boš ljubila)

Tango El día que me quieras (Dan, ko me boš ljubila) šteje med najbolj znane primere »žalostne misli, ki se pleše«. Ustvarila sta ga pevec Carlos Gardel (1890-1935) in poet Alfredo Le Pera (1900-1935). Oba sta umrla v letalski nesreči v kolumbijskem mestu Medellin, ko je njuno letalo na pristajalni stezi treščilo v drugega. Gardel je največji mit tanga pod južnim križem. Ko Argentinci nekoga pohvalijo, mu pravijo, da je Gardel.

(Dan, ko me boš ljubila, bodo zvonovi oznanjali, da si moja. Noč, ko me boš ljubila, naju bodo opazovale ljubosumne zvezde …)

Chacarera (argentinski ples)

Chacarera je tradicionalen argentinski ples veselega značaja. Pleše se v paru in je zelo popularen po vsej Argentini, predvsem v provinci Santiago del Estero. Argentinec Alberta Ginastera (1916-1983) je eden najpomembnejših in inventivnih južnoameriških skladateljev 20. stoletja. Njegov prispevek združuje argentinske ljudske napeve in ritme s sodobnimi kompozicijskimi tehnikami. Chacarera pripada ciklu petih samospevov opus 10 na osnovi argentinskih folklornih plesov: gato, triste, zamba, arroro, chacarera.

BRAZILSKE PESMI

Carinhoso (Ljubezjiv)

Pixinguinha (Alfredo da Rocha Viana jr.) (1897-1973) je bil brazilski flavtist, saksofonist, skladatelj in aranžer. Bil je velik pobudnik več kot 130 let starega ritma choro (jok), najstarejšega primera ljudske glasbe v Braziliji. V tem slogu je ustvaril pesem Carinhoso (Ljubeznjiv), ki jo pojejo vsi Brazilci.

(Ne vem zakaj mi srce močneje bije, ko te vidim. Nasmejan te opazujem, ko hodiš po cesti. A vseeno se me izogibaš …)

Azulão (Ime ptiča, ki živi na brazilskem severovzhodu)

Jaime Ovalle (1894-1955) je bil pesnik in skladatelj. Pogosto se je mudil na domu Heitorja Villa-Lobosa. Največji del svojega opusa je napisal v Londonu in New Yorku, kjer je deloval kot diplomat. Pesem (canção) Azulão spada med njegova najpomembnejša dela.

(Pojdi Azulão in ji povej, da brez nje polje ni več polje …)

Banzo (nostalgija črnskih sužnjev)

Pesem (canção) Banzo predstavlja nostalgijo in domotožje črnskih sužnjev v devetnajstem stoletju. Brazilija je suženjstvo ukinila med zadnjimi v Južni Ameriki, šele leta 1889, 76 let po Argentini. Sužnji upajo, da jih bo poganski bog Xango odpeljal na bolje v Umbando. Brazilski skladatelj in aranžer Hekel Tavares (1896-1969) je ustvarjal glasbo ljudskega značaja, a z močnim klasičnim pridihom.

(Kadar črnec koplje, poje, trpi, pleše, vpije, mu gre vedno na jok …)

Vabljeni v petek, 9. avgusta, ob 20. uri v ribniški Grad!

Turistično društvo Ribnica