Kam: na FURLANOVO POT, GRADIŠKO TURO (793 m) in ABRAM (900 m)
Kdaj: v soboto, 9. aprila 2016, ob 6h
Info: Stane Babič, Marjan Intihar
PD Ribnica vas skupaj s PD Kočevje vabi na
FURLANOVO POT, GRADIŠKO TURO (793 m) in ABRAM (900 m)
sobota, 9. aprila 2016
Odhod: ob 6. uri iz Kočevja (z avtobusne postaje) in ob 6.15 iz Ribnice (z avtob. postaje pri cerkvi).
Prevoz: organiziran.
Izhodišče poti: Gradišče (250 m).
Načrt poti:
A (trening tura za zelo zahtevne planinske poti): Gradišče (250 m)–Furlanova pot–Trikot–spust po Furlanovi poti–Furlanova pot–Gradiška Tura (793 m)– Trikot–zahtevna pot–Gradišče (250 m).
B: Gradišče (250 m)–zahtevna pot–Gradiška Tura (793 m)–Furlanovo zavetišče pri Abramu (900 m)–Gradišče (250 m).
Zahtevnosti poti: A: zelo zahtevna oz. zavarovalna plezalna pot.
B: zahtevna pot/Gradiška Tura, do Abrama lahka pot.
Čas hoje (okvirno): A: 5 ur. B: 5 do 6 ur.
Potrebna oprema in dokumenti: potrebna je vremenu in razmeram primerna planinska oprema, zaščita proti soncu, čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice za ferate, malica in pijača, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS za leto 2016) in varen korak.
Točka Slovenske planinske poti: Furlanovo zavetišče pri Abramu (900 m).
Prijave z akontacijo: v torek, 5. aprila, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Akontacija 15 EUR se plača ob prijavi.
Opis:
Na jugozahodnem robu nanoške planote so nekaj vzpetin krstili z nenavadnim imenom Tura. Med njimi je tudi Gradiška Tura nad vasjo Gradišče. Nanj je speljana zanimiva plezalna pot (Furlanova pot), ki predstavlja pravo visokogorsko pustolovščino. Pot je primerna samo za izredno izurjene, izkušene planince (vešče uporabe plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta), ni za vrtoglave! Pot je speljana preko izpostavljenih strmih južnih pečevij, po skalnih plateh in izpostavljenemu razu. Na tej poti je izredno pomembna uporaba rok in nog – vedno je treba telo postavljati v položaj stabilnosti, torej uporaba treh opornih točk ob skrajni pazljivosti, previdnosti in samovarovanju nam bo tudi ta pot gotovo v adrenalinsko veselje! Po koncu Furlanove poti (ca. 40 min) se pot priključi lažji, a še vedno zahtevni poti. Tudi tu se bomo napasli razgledov – na Čaven, Golake, Zgornjo Vipavsko dolino …
Skupini A in B bosta od izhodišča pri Kampu Tura nad Gradiščem nekaj časa hodili skupaj, nato pa se bosta ločili.
Skupina A se bo povzpela po Furlanovi – zelo zahtevni poti oz. zavarovani plezalni poti, kot trening za zelo zahtevne visokogorske ture. Zato se bo ta skupinapo prvem vzponu spustila po Furlanovi poti do začetka Furlanove poti in se ponovno povzpela po njej. Nato pa se bo od Trikota (na stičišču Furlanove in zahtevne poti) do vrha Gradiške Ture povzpela po lahki poti ter sestopila do izhodišča po drugi (zahtevni) poti.
Skupina B se bo na Gradiško Turo povzpela po lažji, a vseeno zahtevni vzporedni poti, ki na trenutke niti ne zaostaja po strmosti. Zaradi varnosti bomo tudi tu imeli čelade in se samovarovali. Od vrha Trikota, kjer se poti združita, bo skupina nadaljevala na vrh Gradiške Ture s čudovitimi razgledi. Malo pred vrhom bomo opazili tudi lep napis na skali: »Kadar ona tod mimo gre, pa naj bo maj ali ne, ti vedno pozdravi to moje dekle.« Na vrhu bomo opazili, da je višina ob skrinjici z vpisno knjigo ‘le’ 761 m, pravi vrh je namreč pomaknjen levo v gozd, a čisto nerazgleden, tako vsi smatrajo to za vrh. Z G. Ture bo B skupina nadaljevala čez Ježa naprej po gozdu, prek travnikov po rahlo vzpenjajoči poti do domačije – Furlanovega zavetišča pri Abramu, kjer nas ‘čaka’ tudi medved Mitko, ki je na Abramu že več kot 20 let.
ZANIMIVOSTI: Gradiška Tura in tamkajšnja pobočja so tudi polna dišečega cvetja (iris, rumeni jeglič …). Furlanova pot imenuje po Fricu Furlanu, velikemu ljubitelju gora, ki se je 11. 2. 1952 smrtno ponesrečil v stenah Gradiške Ture. Pobudo za postavitev plezalne poti na G. Turo je dal takratni predsednik PD Vipava dr. Otmar Černilogar, duhovnik in dolgoletni župnik v Podragi. Skupaj s Tonetom Sazonovom sta preplezala stene nad Gradiščem in tako določila smer. Prvi poskus so opravili mladi navdušenci z vrvmi, kmalu pa se jim je pridružil tudi Črnilogar, ki je že prvi dan, navezan s kobro, začel vrtati luknje za kline. Nekoč je dejal: »Kline sem zabijal v razdalji, kakor je bila primerna za moje telo, zato me še danes zmerjajo manjši ljudje, da se težko popnejo od enega do drugega. Na vrhu zavarovane poti sem tudi v skalo zvrtal luknjo, ki ji pravim daljnogled za Vipavo. Kdor skoznjo pogleda, natančno vidi razglednico Vipave.«. Zvrtanih je bilo 77 lukenj in zabetoniranih prav toliko klinov. V te kline je bilo napetih 170 m jeklene vrvi. Na vrhu Gradiške Ture so postavili skrinjico z vpisno knjigo in žigom. Plezalna pot je bila 15. junija 1969 izročena v uporabo planincem, poimenovali pa so jo Fricu Furlanu v spomin. Ko je bila plezalna smer v Turi končana, je Črnilogar predlagal izgradnjo panoramskega odra. Temelje so betonirali, grmovje pa posekali. Železno konstrukcijo je pripravil Janez Žorž iz Podrage. Most je bil zgrajen maja 1971, ki so ga poimenovali Gnezdo.
Previden, varen korak je naše vodilo. Na vrhu smo šele na polovici poti, naš cilj je varen sestop in povratek domov.
Vodji pohoda: A: Marjan Intihar, vodnik PZS. B: Stane Babič, vodnik PZS.
Srečno in varen korak, PD Ribnica