Slovenija

Vegrad – Zgodba o pasji radosti

Velenje – Prebiram novice po spletu in izmed mnogih, me je tale zares ganila. Govori o Vegradovih delavcih, ki so šli v trgovino po malico. V celoti si jo preberitev v nadaljevanju.

Povzeto iz: brunarice.blog.siol.net

Zadnjič sem šel v Velenjski Spar po nakupih. Poln samega sebe vzamem nakupovalni voziček in se prebijam od oddelka za sadje in zelenjavo, mimo mlečnih izdelkov do kruha in peciva na koncu trgovine. Marsikaj je padlo v voziček, nekje za 30 EUR žvil je zagotovo bilo notri. Po nakupu 5-ih kajzerc sem nadaljeval proti pultu z mesnimi izdelki.

In takrat sem videl nekaj, kar me je do solz ganilo. Štirje obubožani Vegradovi delavci (imeli so modre delavske plašče z Vegradovim logotipom) stojijo pred prodajalnim pultom s posebnimi salamami in suhimi klobasami ter se sramežjivo in potiho v “bosanščini” nekaj preštevajo. Za trenutek sem obstal, se potem počasi prestavil pred oddelek s svežimi ribami in vlekel na ušesa.

Eden izmed delavcev je iz hladilnika potegnil klobaso “pasjo radost”. Očitno je bilo da so si fantje želeli nekaj konkretnega pomalicati. V tem trenutku vse OK, vsakdan v Velenju pač. Potem pa šok! Vsi štirje Vegradovi delavcim postavljeni v krog okoli ene piškave pasje radosti, so preštevali denar, če sploh lahko skupaj zberejo tiste sigurno ne več kot 3 EUR potrebne za ta “pregrešno luksuzen nakup”.

Do mojih ušes so se prebijale besede kot so: “previše je”, “ostavi to”, “uzmimo paštetu”,… Eden izmed delavcev je vzel drugemu pasjo radost iz rok in jo do ponižan položil nazaj v hladilnik, še prej pa se je ozrl naokoli, če le kdo ne opazuje.

Tega nisem zmogel prenašati. Stopil sem do njih in jim dal 10 eur za to prekleto pasjo radost. V tem trenutku me je bilo sram mojega luksuznega z “bio živili” napolnjenega vozička.

Delavci, kateri od njih je morda delo grdil ta velenjski Spar, si za malico ne morejo odšteti enega samega eura za navadno pasjo radost.

Komentiraj