Kdaj: v četrtek, 13.5. 2010 ob 19h
Kje: V skednju Škrabčeve domačije, Hrovača 42
Info: T: 01 / 58 16 308, M: 041-744-248
Predstavitev knjige
Edvard Kocbek – osebni dosje št. 584
avtorja Igorja Omerze
v četrtek, 13. maja ob 19. uri v
v skednju Škrabčeve domačije, Hrovača 42
Igor Omerza je v knjigi Edvard Kocbek – osebni dosje št. 584
orisal silovito sovražno kampanjo policijskega režima proti znamenitemu
Kocbekovemu tržaškemu pričevanju.
V skednju Škrabčeve domačije bo avtor v četrtek, 13. maja ob 19. uri
predstavil knjigo in njeno perečo tematiko skupaj
z dr. Spomenko Hribar, filozofinjo, sociologinjo, publicistko.
VABLJENI!
***
Hrovača 42, 1310 Ribnica,
info@skrabceva-domacija.com, 041 744 248, 01 / 58 16 308
Vojna in povojna tortura nad pesnikom in pomembnim voditeljem osvobodilnega gibanja Edvardom Kocbekom je imela več faz in trajala je vse do njegove smrti. Kocbek je bil desetletja nadzorovan z mikrofoni v zidu, s poštno in telefonsko kontrolo, tajnimi preiskavami, sledenjem, obkrožen je bil z desetinami ovaduhov. Tudi njegovi prijatelji, sodelavci, sorodniki in znanci, Boris Pahor, Alojz Rebula, Janez Gradišnik, Lojze Ude, Franc Miklavčič, Viktor Blažič, Vinko Ošlak, Peter Kovacic – Peršin, Alojz Lampret, Matjaž Kocbek, Aleksander Šajnovič, Dušan Pirjevec, Taras Kermauner so bili pod raznoraznimi režimi tajnih operativnih metod in sredstev. Da je bila odurnost ovaduštva res neverjetna, izpričuje tudi to, da je ob njegovi smrtni postelji je špijonirala sodelavka tajne partijske policije s kodnim imenom Zala. Ko je zvečer k pokojniku na Bokalce prišla žena Zdravka, jo je spremljala družinska prijateljica, drugače pa dolgoletna sodelavka SDV s kodnim imenom Eda.
Samo za obdobje 1944–1965 je udbovskega materiala o Kocbeku za 7500 strani (obdelava je bila poimenovana »Bohinjski « in Kocbekov dosje je nosil št. 584). V tem času je največ poročil podal pisatelj Jože Javoršek s kodnim imenom Piette.
Knjiga pripoveduje o tem, predvsem pa o njegovem pričevanju za Pahorjev tržaški Zaliv (marec 1975), kjer je razkril prisilno vojno podreditev OF komunistični partiji, in o povojnem pomoru slovenskih domobrancev. S tem je sprožil slovensko dramo, ki traja še danes.
Igor Omerza (1950, Ljubljana) se je po končani gimnaziji vpisal na Ekonomsko fakulteto UL in tam tudi magistriral. Po diplomi je deloval v gospodarstvu ter opravljal mnoge politične funkcije. V procesu demokratizacije, v drugi polovici 80. let, je bil aktiven člen nastajajoče opozicije takratnemu enopartijskemu režimu (npr. član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic). Po osamosvojitvi je bil generalni direktor SDK, poslanec državnega zbora in podžupan Ljubljane, sedaj deluje kot samostojni podjetnik in se ukvarja tudi s publicistiko.
Napisal je številne gospodarske in politične članke ter tri knjige: Ricardova teorija vrednosti, Cestna afera in Edvard Kocbek, osebni dosje 584. V pripravi sta novi dve, in sicer Odbora za varstvo človekovih pravic in Spomenka Hribar, pričevalka našega časa, skupaj s prijatelji pa namerava orisati delovanje Odbora o varstvu človekovih pravic.
Dr. Spomenka Hribar (1941, Beograd) je diplomirala je na Filozofski fakulteti UL (1965), kjer je tudi magistrirala (1968). Doktorirala je na Fakulteti za družbene vede UL (1996). Dvajset let je bila zaposlena na Centru za proučevanje religije in cerkve na Fakulteti za družbene vede, nato je bila na prvih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko Slovenske demokratične zveze v slovenskem parlamentu. Znan je njen esej Krivda in greh (napisan l. 1983, izšel pa po štiriletnem zadrževanju v »bunkerju« leta 1987), ki je problematiziral levi ideološki ekskluzivizem, katerega posledice so tudi povojne zunaj-sodne likvidacije domobrancev in civilistov. Leta 1993 se je upokojila; odtlej se oglaša v različnih medijih z analizami tako levega kot desnega radikalizma, ki obremenjujeta naše družbeno bivanje in vplivata tudi na naš ekonomski razvoj, predvsem pa na naše politično in družbeno vzdušje. Prizadeva si za »narodno spravo«, za tolerantno sobivanje nas vseh. Leta 2008 je prejela priznanje časopisa Finance za posebne dosežke v gospodarstvu, medijsko priznanje SEEMO; predsednik Republike dr. Danilo Türk pa jo je odlikoval z zlatim redom za zasluge »za prizadevanja in prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji slovenske družbe«.
