Dan republike je bil šest desetletij eden največjih praznikov v SFRJ-ju (socialistični federativni republiki Jugoslaviji). Praznik so zaznamovali dela prost dan, šolske prireditve in koline.
Grb nekdanje republike Jugoslavije
29. novembra smo zaznamovali obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, ko je bila v Jajcu sprejeta odločitev o federativni ureditvi države. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije so ustanovili 29. novembra 1943, dan pa je ostal zapisan v zgodovino kot dan nastanka nove Jugoslavije. Na zasedanju so sprejeli odločitev, da “se SFRJ zgradi na demokratičnem, federativnem načelu kot skupnost enakopravnih narodov”, kraljevi vladi v izgnanstvu pa so prepovedali vrnitev v državo.
Po koncu vojne leta 1945 so 29. november praznovali kot dan republike, ki je postal eden izmed največjih praznikov v nekdanjem SFRJ-ju – praznovali smo ga dva dela prosta dneva, slovesnosti so potekale v vseh prestolnicah nekdanje skupne države, podeljevali so priznanja, otroci so dobivali rdeče pionirske rutice in tako postajali pionirčki, praznik pa je zaznamovala tudi obilica jedače in pijače.
predsednik Tito s soprogo in pionirji
Dan republike ni preživel razpada SFRJ-ja niti v eni republiki nekdanje skupne države, razen v Srbiji, kjer so ga ukinili šele leta 2002 s sklepom Sveta državljanov Zvezne skupščine ZRJ-ja (Črna gora je praznovanje opustila nekaj let prej).
Razpad Jugoslavije in vojna vihra so s seboj delno odnesla tudi spomine in čustva, vezana na praznik. Dneva republike se danes spominjajo večinoma starejše generacije, tako imenovani jugonostalgiki. Za vse tiste, ki se spominjate nekdanje skupne domovine, ki se je raztezala od Vardara pa do Triglava pa pošiljam nekaj simbolike tistih časov.
Karta Jugoslavije z grbi in zastavami
Pionirska zaobljuba
pionirska kapa in rutica
Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo:
da se bom marljivo učil in delal in da bom dober tovariš;
da bom ljubil našo samoupravno domovino, Socialistično federativno republiko Jugoslavijo;
da bom razvijal bratstvo in enotnost ter ideje, za katere se je boril Tito;
da bom cenil vse ljudi sveta, ki želijo svobodo in mir!
zbral in zapisal Peter Lesar