Utrip časa

Se spominjate 29. november, dan republike?

Dan republike je bil šest desetletij eden največjih praznikov v SFRJ-ju (socialistični federativni republiki Jugoslaviji). Praznik so zaznamovali dela prost dan, šolske prireditve in koline.

Grb nekdanje republike Jugoslavije

Grb nekdanje republike Jugoslavije

29. novembra smo zaznamovali obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, ko je bila v Jajcu sprejeta odločitev o federativni ureditvi države. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije so ustanovili 29. novembra 1943, dan pa je ostal zapisan v zgodovino kot dan nastanka nove Jugoslavije. Na zasedanju so sprejeli odločitev, da “se SFRJ zgradi na demokratičnem, federativnem načelu kot skupnost enakopravnih narodov”, kraljevi vladi v izgnanstvu pa so prepovedali vrnitev v državo.

Po koncu vojne leta 1945 so 29. november praznovali kot dan republike, ki je postal eden izmed največjih praznikov v nekdanjem SFRJ-ju – praznovali smo ga dva dela prosta dneva, slovesnosti so potekale v vseh prestolnicah nekdanje skupne države, podeljevali so priznanja, otroci so dobivali rdeče pionirske rutice in tako postajali pionirčki, praznik pa je zaznamovala tudi obilica jedače in pijače.

predsednik Tito s soprogo in pionirji

predsednik Tito s soprogo in pionirji

Dan republike ni preživel razpada SFRJ-ja niti v eni republiki nekdanje skupne države, razen v Srbiji, kjer so ga ukinili šele leta 2002 s sklepom Sveta državljanov Zvezne skupščine ZRJ-ja (Črna gora je praznovanje opustila nekaj let prej).

Razpad Jugoslavije in  vojna vihra so s seboj delno odnesla tudi spomine in čustva, vezana na praznik. Dneva republike se danes spominjajo večinoma starejše generacije, tako imenovani jugonostalgiki. Za vse tiste,  ki se spominjate nekdanje skupne domovine, ki se je raztezala od Vardara pa do Triglava pa pošiljam nekaj simbolike tistih časov.

Karta Jugoslavije z grbi in zastavami

Karta Jugoslavije z grbi in zastavami

Pionirska zaobljuba

pionirska kapa in rutica

pionirska kapa in rutica

Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo:

da se bom marljivo učil in delal in da bom dober tovariš;
da bom ljubil našo samoupravno domovino, Socialistično federativno republiko Jugoslavijo;
da bom razvijal bratstvo in enotnost ter ideje, za katere se je boril Tito;
da bom cenil vse ljudi sveta, ki želijo svobodo in mir!

zbral in zapisal Peter Lesar

9 komentarjev

  • Enopartijski sistem je bil preživet!
    ONA, 25.11.2014
    V nedavnem intervjuju je bivši predsednik republiške skupščine republike Slovenije v SFRJ in sedaj upokojeni poslanec SD, g. Miran Potrč, povedal, da so on, Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek ob osamosvajanju imeli še tako oblastno moč in možnost, da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega družbenega sistema, kar bi zopet pomenili nasilje (op.:državljansko vojno!). Vendar so vedeli, da je enopartijski (socialistični) sistem “preživet« in so dopustili nadaljnji tok osamosvajanja Slovenije. Brez komentarja! V opomin in spomin!
    Franc Mihič

  • Vsak komentar je skoraj odveč, SFRJ je bila očitno povsem v redu, osamosvojitev je bila mogoče celo odveč?
    Menim, da seveda NE, SFRJ je bila preživeta in odveč!
    Franc Mihič

  • Kaj je reševalo socializem SFRJ vse do l. 1988? Prodaja orožja nerazvitim v Afriki in še kje, tudi Kambodži oz. Pol potu. To je tistim državam, kjer so bili na oblasti rdeči tovariši, ki so potrebovali orožje za izvajanje revolucije, pobijanje drugače mislečih, a jim je bilo čisto nič mar za umirajoče stradajoče lastno ljudstvo! Članek »Admiral sredi lakote« pokojnega Delovega afriškega dopisnika Avgusta Pudgarja – umrl je januarja 2009 – sodi med najbolje varovane skrivnosti zgodovine slovenskega tiska. Na svetovnem spletu je omenjen bežno, v redkih zbornikih zgodovine tiska se ne pojavlja, v kolektivnem spominu nima posebnega statusa.
    Ali Žerdin
    Vir ponovne objave: DELO, sobota, 7. junija 2014
    http://www.delo.si/55let/jubilejni-fokus-porocila-o-svobodi-in-prispevki-k-napadom-na-soldatesko.html

  • Na današnji dan 1943. leta so v Jajcu ustanovili novo Jugoslavijo !
    Država USTANOVLJENA V GNILEM Jajcu NI MOGLA OBSTATI ZATO JE TUDI KOT GNILA TVORBA RAZPADLA.
    Kljub temu se še vedno najdejo ljudje, ki bi na novo sestavljali že razpadlo gnilo tvorbo !

  • »DRŽAVA, KJER POŠTENI LJUDJE NISO TOLIKO ENERGIČNI KOT POKVARJENCI, JE IZGUBLJENA.«
    Franklin Delano Roosvelt

    “Svet ni nevaren zaradi tistih, ki delajo slabo, ampak zaradi tistih, ki to gledajo in ničesar ne storijo.” A. Einstein

    “Naj bodo dobri in pošteni ljudje še tako brez moči, je samo zaradi njih življenje vredno življenja!”
    Albert Einstein

    “Bolje je trpeti zaradi resnice, kot pa biti nagrajen za laž.”
    Leonardo da Vinci

    ‎”Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot; kdor noče nič narediti, najde izgovor.”
    Arabski pregovor

    »Pametnejši popusti!«
    »Kakšna žalostna resnica, ki utemeljuje vlado neumnosti!«
    Eschenbach

    Veliki slovenski in ribniški jezikoslovec p. Stanislav Škrabec je dejal: »Le to želim, Slovenci moji, bodimo možje in ne zamerjajmo si odkritosrčnosti! Ljubimo resnico, če tudi ni namazana z vsemi sladkimi besedami. Med in tržaške fige nas ne bodo rešile, resnica le nas more in resnična bratovska ljubezen!«

    “Končni namen znanosti je resnica, končni namen umetnosti je užitek!”
    Kitajski

  • Dileme v kateri državi smo Slovenci bolje živeli!?
    Danes si vsak po svoje razlaga razliko med državama in sistemoma, sam pa nisem bil zadovoljen niti s prvim niti sedaj s našem Slovenskem sistemom, no raj bi rekel konkretneje z ljudem na vladi!
    Po moji osebni filozofiji, ni noben sistem dober ali uspešen, če ga vodijo egocentrični ljudje ne glede katere barve so!
    Tista v Jajcu je bila dobro in pravično izdelana, ker so jo ustvarili tudi zavestni in nesebični ljudje, oda potem, ko se je formirala vlada Jugoslavije, je nastopil nacionalni konflikt, ki pa se ni nikoli končal in ravno zato se je slovenska politična elita odločila, za samo osvojitev, ko je Kučan zagrozil Miloševiču, da mu bo še žal za obtožbe ki jih je malo pred tem izrekel, no in takrat je vsa slovenska komunistična elita zapustila ta veliki komunistični skup skupne države in to je postalo začete konca in obenem tudi polom slovenskega gospodarstva!
    No kot tedanji obrtnik industrijske proizvodnje drobnih izdelkov, sem takoj vedel koliko je ura za nas proizvajalce, manjše in velike, ker je bilo jasno, da se nam bo naš dolgoletni trg zaprl in da bo ves naš trud in razvoj razpadel čez noč in tako se je zgodilo, ker moja prodaja izdelkov za Slovenijo je bila le 25%, a iz česar pa se ne bo dalo preživeti, je tudi naša obrtna zadruga razpadla, ker izplačila iz juga niso bila plačana pa je nastala več milijonska škoda za vse člane, kateri svojega denarja nismo nikoli več videli, sem zato doživel velik šok, zbolel za rakom na prostati in postal invalidski upokojenec!
    No nič strašnega ne bi bilo za s Slovenijo, če bi propadli le mi nekaj desetin proizvajalcev, nastal je problem, ker je bila ravno tako blokirana skoraj vsa slovenska industrija in vsaj polovico vse industrijskih pridnih delavcev, se je prisilno upokojilo, je zato bil še dodaten udarec za novo državo, ker je bil fond upokojencev, dodatno obremenjen z mnoštvo novih upokojencev, a slovenska vlad ki ni vedela koliko bo imela dohodka, si je dovolila graditi novo razkošna državniška poslopja in zaposlila še ogromno državniških uslužbencev, a so ustvarili toliko osebja na dva milijonsko Slovenijo, kot je to imela dvajset milijonska Jugoslavija in zato je bilo že na samem začetku jasno, da Slovenija ne bo nikoli več gospodarstvo razvita kot je bila od državo Jugoslavije, toda politike to nikoli ni težilo, ker so vedeli, da za njihove plače, bo še vedno toliko denarja, a za ostale pa kot je Tito reke ” snađi se druže” in oni so se vsi dobro “snašli”!!

  • Sovjetski režim se je zrušil sam, jugoslovanski tudi!
    »Komunizem je bil odklon od idealov francoske revolucije, ki jo je Marx izredno cenil. Marksistična ideologija je bila že od začetka polna nasprotij, saj je po eni strani težila k enakosti in pravičnosti, celo k demokraciji, po drugi strani pa je od vsega začetka vključevala tudi očitno nedemokratične, celo genocidne elemente (članki Marxa in Engelsa iz leta 1848/1849 in nato iz leta 1863 ter njuna korespondenca govorijo o iztrebljanju Čehov, Slovencev in drugih tako imenovanih nezgodovinskih ljudstev).
    Demokratični trend se je vzpostavil z razvojem marksističnih socialdemokratskih strank v srednji in zahodni Evropi, medtem ko so protidemokratični in diktatorski elementi začeli tvoriti ideologijo skupin, iz katerih se je nato razvil komunizem.
    Sovjetska zveza je tovrstna nasprotja v svoji osnovni ideologiji ohranila celo pod Stalinom. Njen ideal je bila še vedno uresničitev libertarnih načel ter odprava države, kot je pisal Lenin; to je, denimo, jasno razvidno iz Stalinove ustave iz leta 1936, prvovrstnega primera demokratičnega programa v najčistejši obliki.
    Dejansko stanje pa je bilo diametralno nasprotno: zatiranje, ustrahovanje, korupcija, umori, mučenje. Kljub temu je velika večina sovjetskih državljanov resnično verjela kvaziliberalni propagandi in po mojem mnenju so na koncu ravno ta notranja nasprotja najbolj prispevala k padcu režima.
    V končni analizi so bili ekonomska neučinkovitost, korupcija in teror rezultat odsotnosti dosledne podlage za ureditev komunističnega režima.
    Brez vojaškega poraza bi se Hitlerjev režim obdržal; nikoli se namreč ne bi zrušil sam od sebe. Sovjetski režim se je.
    Zato ni tako težko razumeti, zakaj so bili Sovjeti na koncu sposobni sodelovanja z Zahodom, da skupaj porazijo nacistično Nemčijo.
    Postali so navadna imperialistična diktatura, okrašena z ideologijo, ki ni imela nikakršne zveze z resničnostjo, in uporabljali so običajne teroristične metode v boju proti resničnim in namišljenim sovražnikom, povsem enake tistim, ki so jih pred ali za njimi uporabljale druge tiranije.«
    Tako Jehuda Bauer, ki je mednarodno priznani strokovnjak za proučevanje rasizma, antisemitizma in holokavsta.
    DELO, Sobotna priloga, 16.08.2014
    Nacistična Nemčija in sovjetski režim

  • No, danes pa še mal ideoloških tem…
    Danes je dan oziroma datum, ko je neka mrtva država praznovala svoj rojstni dan. Država je bila sestavljena iz srbov, hrvatov, bošnjakov, makedoncev in kosovirjev. Ti narodi so se med seboj sovražili do te mere, da je država kar dvakrat šla po gobe. Za to državo so bile značilne zaprte meje, hiperinflacija, slaba proizvodnja ter privilegiran status kombiniranega jezika srbščine in hrvaščine.

    Ti trije možje na sliki so bili arhitekti družbene ureditve, ki je predvidevala odpravo zasebne lastnine, planirano gospodarstvo ter preusmerjanje pozornosti na namišljene sovražnike.

    Prvi na levi je boljševik iz Gruzije Josif Visarionovič Džugašvili. 
    Med Oktobrsko revolucijo, ki je ta družbeni sistem ustoličila v Rusiji, je imel dokaj nepomembno vlogo: v Sibiriji, kamor ga je izgnala carska oblast, je ropal banke in zalagal boljševike z denarjem.Po smrti Lenina je prepričal dva pomembna boljševika, Kamenjeva in Zinovjeva, da sta ga proti Trockiju ustoličila na oblast. Trocki, sicer ustanovitelj Rdeče Armade, je bil prisiljen pobegniti iz države, nakar je bil sčasoma umorjen v Mehiki tik pred začetkom druge svetovne vojne. Džugašvili si je po ustoličenju na oblast nadel vzdevek Stalin, kar v ruščini pomeni “Jekleni”. Vladal je 29 let in v tem času pobil kar četrtino ruskega prebivalstva. Njegov režim je danes kronski dokaz, kako zločinski je bil ta sistem, ker je omogočal takim ljudem priti na oblast.

    Človek na sredi slike je bil en nemški filozof, židovskega porekla, Karl Marx. 
    Živel je v 19. stoletju in je bil glavni utemeljitelj tega družbenega sistema, ki je v naslednjem stoletju zaznamoval cel svet. Njegovo glavno delo je bila analiza aktualnega sistema, ki mu danes pravimo ‘zgodnji kapitalizem’. Ugotovil je, da je za kapitalistični model gospodarstva značilno obdobje rasti in padcev. Nekaj časa je povpraševanja veliko, zato tudi proizvodnja raste. Ko pa proizvodnja preveč zraste oziroma povpraševanje nenadoma upade, sledi obdobje krize in revščine. Dokler se količina povpraševanja in ponudb zopet ne izenačita.Karl Marx ni verjel, da bi se dalo kapitalizem modernizirati, ampak je zatrjeval, da je edina rešitev v tem, da se odpravi možnost izkoriščanja. Torej, da se odpravi zasebno lastnino; kajti kakor hitro nekdo postane lastnik proizvajalnih sredstev, lahko začne izkoriščati tistega, ki jih nima. To pa pomeni, da je treba razlastiti kapitaliste in jih pobrati vso premoženje in da se kmetom vzame vso zemljo. Kmetijsko zemljišče je namreč tudi lastnina.
    Še zadnja stvar: Karl Marx je popolnoma narobe predvidel, kje naj bi socialistična revolucija uspela. Bil je namreč sveto prepričan, da bo to vnajbolj razviti evropski državi, Nemčiji. Države, ki naj bi bile z eno nogo še vedno v fevdalizmu, po njegovem sploh ne bi mogle sprejeti socializma. Torej ne Rusija, ne Srbija, ne Albanija in ne Kitajska. 

    Desni človek na sliki je pa oseba, ki je bila v Rusiji v času Oktobrske revolucije in se je učila na akademiji Dzeržinskega o tem, kako v praksi izvoziti revolucijo v druge države in tam potem ohranjevati svojo oblast. Bil je na strani Rusije in Stalina skozi celotno obdobje druge svetovne vojne s to razliko od ostalih stalinistov, da je bil že med vojno v domačem kraju, medtem ko so ostali stalinisti šele po vojni prišli iz Rusije v države, ki jih je okupirala Rdeča Armada. To so bile Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Rominija, Bolgarija in Albanija.V Jugoslaviji so pa ljudje jemal Josipa Broza Tita za svojega in to Stalinu ni bilo všeč. Čeprav ga je Tito v vsem ubogal in so v Jugoslaviji Stalina enako poveličevali kot njega, se je Stalin odločil, da ga zamenja s nekom, ki bi bil od njega (Stalina) bolj odvisen. Tito je zato prejel vabilo v Moskvo, zaslutil past ter zavrnil vabilo. Če bi šel takrat tri leta po vojni v Moskvo, bi ga Stalin umoril, tako kot je v čistkah v tridesetih dal umoriti Kirova, Kamenjeva, Zinovjeva, Buharina in nenazadnje tudi Trockija. Stalin je na Titovo zavrnitev reagiral z izgonom Jugoslavije iz Varšavskega pakta in Vzhodnega bloka. V Jugoslaviji je Tito hitro dal eliminirati tiste, ki so še vedno priznavali Stalina nad Titom. Jugoslavija na srečo ni mejila na Stalinovo Sovjetsko zvezo, zato se je uspela izogniti invaziji. Čeprav je na jugoslovanski meji z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo ogromno tankov čakalo v pripravljenosti. Stalin je umrl pet let po sporu z Titom. Tito se je nato zmenil z Stalinovim naslednikom Hruščovom, da sta državi izboljšali medsebojne odnose. Tito je v svoji 35 letni vladavini vodil državo zelo podobno kot v državah Vzhodnega bloka. Jugoslavija je ravno tako imela plansko gospodarstvo, tajno policijo, indoktriniran šolski sistem, medijsko cenzuro, podkupljene intelektualce in sloj privilegiranih članov Partije. Edini dve prednosti sta bili to, da meje z Zahodom niso bile hermetično zaprte z železno zaveso in to, da je Tito dobival zastonj kredite od Američanov, da je lahko financiral svoje gospodarstvo in omogočil ljudem nekoliko višji standard. Negativna posledica teh drobnih prednosti je danes predvsem psihološke narave. 

    Danes ljudje na območju Jugoslavije same sebe prepričujejo, da socializem ni bil slab že sam po sebi in da so v vseh ostalih socialističnih državah imeli zgolj smolo z diktatorji. Sistem pa je v resnici že takoj po Oktobrski revoluciji pokazal, da ne deluje. Zato, ker preprosto ni znal upoštevati človekove narave. Ne moreš kar odvzeti enemu lastnino in pričakovati da bo enako dobro delal npr. v zadrugah. Človeka definirajo pohlep, sebičnost ter brezobzirnost in tega se ne da spremeniti. Ne moreš prilagoditi človeka sistemu, lahko le prilagodiš sistem človeku. Kapitalizem je bilo možno obrzdati tako, da danes ni več tako krut kot nekoč. To pa samo zato, ker je omogočil neverjetno rast družbenega premoženja. Znal je izkoristiti človekove potenciale in možganske sposobnosti do maksimuma. V končni fazi so si delavci s pomočjo stavk in sindikatov le uspeli izboriti človeka dostojno življenje. 
    Kaj pa v socializmu? Delavci so bili izkoriščani in imeli ravno tako nizke plače kot v zgornjem kapitalizmu. Še slabše je bilo za njih, ker niso imeli sploh sredstev in manevrskega prostora za kakršnokoli stavkanje, saj jim je oblast tupila v glavo od otroštva dalje, da so vendar ‘delavci na oblasti’. “Vi delavci ste na oblasti, a boste stavkali proti samemu sebi ali kaj?” Abnormalno! Sistem se je celih 74 let ohranjal z lažjo in terorjem. V končni fazi je pa propadel brez revolucije. Tok je bil sistem zanič, da revolucija sploh ni bila potrebna za njegov padec! Kar zgnil je od znotraj! Sistemi se ponavadi obdržijo na stotine let ali celo več kot tisoč let! Socializem pa je nastal in propadel v enem in istem stoletju!
    Še noben drug sistem ni tako sramotno in hitro propadel kot pa ta! 
    Sic!

Komentiraj