Na oglasni deski Občine Ribnica visijo predlogi nove ribniške zastave in grba

Ribnica – Na oglasni deski Občine Ribnica visijo predlogi nove ribniške zastave in grba. Novi predlog je povsem drugačen in bo dan tudi v javno razpravo. Do takrat pa nekaj prvih vtisov in skic, da dobimo prvo predstavo.

Občina res pripravlja spremembe statuta, ki zdaj v šestem členu o grbu in zastavi pravi takole: Občina Ribnica ima svoj grb, zastavo in praznik.

Grb občine ima obliko ščita rdeče barve, čez katerega diagonalno od spodnje leve proti gornji desni poteka belo polje z modro ribo.
Zastava je modro -zelene barve z grbom na sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave se vrstita vodoravno od zgoraj navzdol tako, da je najprej modra, njej pa sledi zelena.

Marina Gradišnik, zgodovinarka Muzeja Ribnica o sedanjem grbu in zastavi

Žal ni do danes najden noben dokument, ki bi pričal o morebitnem srednjeveškem trškem pečatu ali trškem grbu. Prvič najdemo ribniški grb upodobljen med drugimi kranjskimi trškimi grbi (v rdečem polju bela poševna prečka z modro ribo) v Slavi vojvodine Kranjske (1687 – 1688), kot ga je upodobil Janez Vajkard Valvasor. Ali gre za izvirni grb ali pa ga je Valvasor posnel po grbu viteza Friderika iz koroške Ribnice, si zgodovinarji niso povsem enotni, vendar je v minulih 330 letih zagotovo to postal simbol, s katerim se Ribnica identificira, simbol, ki združuje. V zastavi modra in zelena barva v simbolnem smislu predstavljata prostor, bogat z vodami (številne rečice, jezero iz Bajke o nastanku Ribnice, močvirja – mlake) in obsežne gozdove, ki so prebivalcem nudili les, osnovni pogoj za razvoj suhe robe, in v katerih so prebivale različne živali (medvedje, volkovi, jeleni, divji prašiči idr.) in mitološka bitja (volkodlak, podgorna mož in žena, rojenice idr.).

O začetkih uporabe zastave je spregovoril Stane Kljun iz galerije Miklova hiša

Leta 1998 je občina Ribnica začela z urejanjem svojega grba in zastave, pri čemer je sodelovalo tudi priznano Heraldično, genealoško in veksikološko društvo Heraldica Slovenica. To je predlagalo predvsem popravek grba, v katerem je riba obrnjena v napačno smer in to pomeni po pravilih heraldične stroke predajo v boju.

Leta 1998 se je oblika grba nekoliko shematizirala, lipan v grbu je dobil manj prepoznavno in bolj shematično podobo, oblika ščita pa je postala enostavnejša.

Zastava in grb v tej obliki sta se začela uporabljati v začetku šestdesetih let, ko se je začel Ribniški festival. Uporabili so grb iz Valvazorjevega opisa, obliko in barve zastave pa je predlagal ribniški rojak in slikar France Mihelič prav z utemeljitvijo, da je Ribnica obdana z gozdom (zelena) in vodami (modra).

VIDEO

[ytv id=cfUyvquPTxs w=”520″ h=”315″]

Novi predlog je izdelal Jaka Fürst za Atelje A2,

ki je izvajal tudi oblikovanje obvestilne signalizacije v občini. Župan Jože Levstik pravi, da so se za spremembo odločil zaradi smernic restituirane heraldike, ki za manjše občine ne predvidevajo grba. Kot primer je navedel mlajše občine v naši soseščini, ki naj bi imele samo zastavo in ne grba. Grb na zastavi naj bi bil po restituiranih pravilih pridržan samo za mestne občine. Tako naj bi bila v Ribnici možna uporaba grba na uradnih dokumentih in podobno, na zastavi pa naj grba ne bi bilo. Zastavo lahko po besedah Aleksandra Hribovška, ki je sodeloval z oblikovalcem kot heraldični strokovnjak, sestavljajo samo barve iz grba, torej bela, modra in rdeča. Barvi rumena in bela simbolizirata zlato in srebro, torej kovine, ostale barve v grbih in zastavah pa so v širši rabi še črna, rdeča, modra in zelena. Vendar pa naj na zastavi ne bi bilo samo barv, ampak tudi kovine, zato naj zdajšnja zastava ne bi ustrezala.

Še nekaj drugih mnenj

Oblikovno se mi predlog ne zdi najboljši, saj uvaja vrsto detajlov v grbu, ki zmanjšujejo enostavnost in kvaliteto dobrega, izčiščenega predloga. Poleg tega uvaja odtenke barv, ki jih v sedanjih verzijah ni. Obe poglavitni barvi novega predloga, tako modra kot rdeča sta neizraziti, neprepoznavni, ubiti. Zanimivo je tudi novo razmerje zastave, ki je sedaj daljša in ima razmerje 2,5 : 1 namesto prejšnje 2 : 1. Smiselno bi bilo obdržati zdajšnje razmerje, tako je zastava proporcionalno enako velika kot državna ali evropska.

 

Oblikovalske rešitve, ki zadevajo širšo javnost, je najbolje izvajati odprto, s široko javno razpravo in vsaj s povabilom več oblikovalcem, najbolje pa bi bilo izvesti javni natečaj, kot se je to izvedlo v primeru vrtca. Tako dobi naročnik, torej občina, več predlogov, več idej in ne nazadnje kvalitetnejše rešitve. O takšni spremembi je potreben večji izbor in predvsem boljša komunikacijo z javnostjo.

 

Spreminjati uveljavljeno in prepoznavno podobo, tako med Ribničani kot tujci, ima možnost občinski svet. Ta se mora zavedati, da je z močjo odločati povezana tudi odgovornost stati za svojimi odločitvami, saj ne spreminja zastave in grba samo za čas svojega mandata, ampak za nekaj desetletij ali celo stoletij. In po drugi strani lahko izbiramo svojo zastavo tako kot slogan in logotip za prepoznavnost Slovenije v svetu, ki se je v dvajsetih letih zamenjal štirikrat ali pa celo petkrat. Brez tradicije ni prepoznavnosti, na tej je treba graditi za desetletja dolgo.

Razumem pravila stroke, pa vendar: ali smo v Ribnici res na tekočem z modo nekaj sto let nazaj ali pa je v današnjem svetu, ki komunicira z očmi in prepoznavnostjo tako rekoč blagovne znamke, res pripravljeni na tako spremembo? Se bomo lahko poistovetili z zastavo, ki nekoliko vleče na švicarsko ali pa morda avstrijsko? Ali pa bomo ohranili tradicijo zeleno- modre zastave z ribo na rdečem ščitu? Moramo res zadoščati normam preteklega sveta ali živimo v 21. stoletju, v katerem je prepoznavnost in ohranjanje tradicije, pa naj mi heraldiki ne zamerijo, nekaj najpomembnejšega?

PRIMOŽ TANKO
Foto arhiv Občina Ribnica

ANKETA

[poll id=”8″]

Vir: Povzeto iz Rešeto, september 2011