Site icon Ribnica24

Mala gora pri Ribnici, 13. maj 1941 – zapis Igor Mravlja, člana Društva TIGR Primorske

Spomenik TIGR na Mali gori pri Ribnici

Spomenik TIGR na Mali gori pri Ribnici

Dne 13. maja 1941 je na Mali gori pri Ribnici majhna italijanska patrulja naletela na tri pripadnike (od predvojne fašistične Italije že docela zdesetkane) tajne revolucionarne protifašistične organizacije slovenskih in hrvaških domoljubov TIGR (ust. 1927 na gori Nanos), pri čemer je v spopadu padel eden od vodij le-te Danilo Zelen.

V spomin na ta dogodek je tu tudi letos (11.5.2024) bila skromna komemoracija v organizaciji Društva “TIGR Primorske” (sedež v Ajdovščini, ne prav daleč od Nanosa).

Prva znana oborožena kolaboracija 

Dan za to (12.5.2024) je bila tu tudi komemoracija društva “Slovenski TIGR – 13. maj” (sedež v Ljubljani), ki raje obeležuje le konec kot pa protifašistične akcije TIGR.

Voditelj je uvodoma omenil le (štiri) italijanske orožnike (karabinjere), zamolčal pa, da so v patrulji bili tudi trije slovenski (eden od njih v spopadu celo ranjen). Slovenci, ki so s puškami v imenu okupatorja brez (slabe) vesti streljali po koči in slovenskih tigrovcih ter ubili D. Zelena.

13. maj 1941 je tako prva oborožena kolaboracija Slovencev z okupatorjem in prvi ranjeni slovenski kolaborant. Razen, če društvo “Slovenski TIGR – 13. maj” ve iz kakšnih (čezmorskih?) virov o čem takem še bolj zgodnjem. Društvo, ki že s svojim nazivom “ignorira” hrvaške protifašistične domoljube v TIGR-u, med njimi enega prvih ubitih Vladimira Gortana (1904, Pazin – 1929, Pulj).

V govoru same ignorance (op.: izraz L. Peterleta) in zamolčevanja

Govorec Vili Kovačič (V.K.) je navedel, kako so primorski Slovenci dobili azil v Jugoslaviji, ne pa, da so tu imeli status tujca.

V.K. je upravičeno omenil med protifašističnimi odporniki tudi primorske svečenike, ne pa, da jih je zaradi tega javno utišal (1920-1921) lastni (italijanski) škof iz Trsta. Predlaga (Čisto prav!) postavitev obeležja TIGR v Bruslju, nič pa o tem, da je jan. letos ravno tam, na sedežu EU, društvo TIGR Primorske postavilo razstavo in imelo odprto mizo na to temo. In so s seboj pripeljali tudi nekaj učencev iz slovenskih osnovnih šol z nazivi pripadnikov TIGR. Na razstavi pa povedno ni bilo nobenega bruseljskega poslanca SDS.

Sp. Tone Kuntner je recitiral pesem “Če greš s srcem v boj…” Andreja Jelačina, ne prvič brez dovoljenja le-tega, in nevljudno brez navedbe, da gre za člana Društva “TIGR Primorske”.

“Temelji” Evrope s križem in mečem

Po V.K. je bila Evropa utemeljena na krščanstvu. Na Slovenskem (Prešernov “Krst pri Savici”) pa so se predniki Slovencev že konec 8. stol. trikrat z orožjem (neuspešno) uprli svojim prvim okupatorjem (Bavarcem). V boju za svobodo in (evropsko!!!!) vero svojih pradedov. Oboje so nasilno izgubili.

V.K. je omenil velikega borca za svobodo Nelsona Mandelo. Ne tudi njegovega soborca, kat. nadškofa Desmonda Tutuja: “Ko so prišli evropski misionarji v Afriko, smo mi imeli zemljo, oni pa biblijo v rokah. Pa so nam rekli “Molite”. Zaprli smo oči in ko smo jih odprli, so oni imeli v rokah našo zemljo, mi pa biblijo.” Toliko o temeljih.

Kaj vse kvazizgodovinarji zamolčujejo

Po V.K. je Jugoslavija po vojni izgubila cono A. Kdaj smo jo imeli, pa izgubili!? Nič ni navrgel, da so že jan. 1926 v Lyonu (Francija) tri komunistične (- in nobena katoliška -) partije (italijanska, slovenska, avstrijska) podpisale dogovor o pravici Slovencev do odcepitve od Italije (in celo Srbije) v neodvisno državo. Podobno njihov dogovor aprila 1934. Pa dec. 1935 akcijski dogovor med org. TIGR in Komunistično (ne katoliško) partijo Italije.

Pred vojno je italijanska fašistična oblast množično zapirala rodoljube, tudi duhovnike in tigrovce, pogosto pod obtožbo, da so komunisti ali komunistično čuteči.

Kaj vse kvazizgodovinarji potvarjajo

Govornik Lojze Peterle je med drugim poudaril, da “TIGR nikoli ni dvignil roke nad Slovenci”. Popolnoma mimo (le nevednost?). Tigrovci so žal bili prisiljeni izvajati tudi likvidacije zoper najhujše slovenske (Prešernove) profašistične “valjhune” – dokumentirani primeri kot Krkavče, Šempeter na Krasu (Pivka), Škocjan, Gorica, Hruševje, Ricmanje…

Ki jih je slutil in čutil že France Prešeren v svoji prvi različici “Zdravljice” iz leta 1844 v pozneje izločeni kitici z verzi “…de nikdar več naprej od tod – hčer sinov – zarod nov – ne bo pajdaš sovražnikov!”

Oblastoljublje veliko pojasni

V svojem govoru Lojze Peterle obsoja “oblastoljublje”. S čimer je nenamerno razložil za okupirano Evropo neobičajen zgodnji razcvet kvizlinštva pri delu ljubljanskih meščanskih (po)svetnih veljakov kot denimo poniževalno pisno zahvalno spomenico (3.5.1941) slovenskih »zastopnikov političnih in gospodarskih stanov« (bivši ban Natlačen ipd, ljubljanska RKC…) Duceju za priključitev (!!!) Ljubljanske pokrajine Imperiju Italija s priseganjem lojalnosti, pa vdanostni poklon (7.5.1941) 105 slovenskih županov Ljubljanske pokrajine komisarju E. Grazioliju v Ljubljani, zahvalno mašo škofa Rožmana v stolnici okupatorju (22.5.1941), osebno romanje (brez primere v okupirani Evropi) slovenskih članov sveta Ljubljanske pokrajine (vodja poti isti Natlačen) v Rim (8.6.1941) v poklon Mussoliniju…

Kar preveč prilizovanja »tujčevi peti« (rodoljubni izraz Slovencev iz 19. stol.)  se je zgodilo že v slabih dveh mesecih okupacije v primerjavi s 27. aprilom 1941 (OF), ko se po interesnem videnju Lojzeta Peterleta »ni zgodilo nič«. Po tej prozorni logiki se tudi tistega dne (sept. 1927) na ustanovnem sestanku org. TIGR na Nanosu ni zgodilo nič!!!

Nezaslišano izenačevanje protifašistov (TIGR) in profašistov!!!

Le kaj bi rekli tigrovci, ko z iste kontinuitetne ideološke strani polagajo vence njim in hkrati (ko lahko, poniževalno z državnimi vojaškimi častmi) tudi kvizlinškim domobrancem, »edini pravi slovenski vojski« (citat zadnjega slovenskega Velikega vodje), sicer oboroženim »bratom in sestram« (citat L.P. iz govora) nacifašistične okupatorske vojske!?

In se taisti v tujini najraje družijo s politiki in silami, naklonjenimi avtoritarizmu in neofašizmu.

Nič presenetljivo (ne)znanje

Koliko sami poznajo organizacijo TIGR, kaže že govor (12.5.2024) voditelja, ki je v dogodkih

13.5.1941 na Mali gori celo mirno zamenjal usodi tigrovcev Kravanje in Majnika.

Mala gora pa ni sveta gora Primorcev, to je brez primere Nanos, kar je dobro vedela tudi sama predvojna fašistična oblast, ki je pogosto lomastila tam gor in naokrog ob zbiranjih Slovencev.

(sestavil: Igor Mravlja, 18.5.2024)

Exit mobile version