Mehčala za vodo
Tako priporočajo v televizijskem oglasu. V reklami prikazujejo debele obloge vodnega kamna na grelcu in opozarjajo, da se bo stroj zelo verjetno pokvaril, če ne bomo uporabljali mehčala za vodo. Verjamete sporočilu, da je dodajanje mehčala za vodo res koristno? Odgovor smo našli v raziskovalni nalogi učenk Osnovne šole Livada iz Velenja z naslovom “Ali je raba sredstev za mehčanje vode pri pralnih strojih smiselna” , ki problematiko trde vode in mehčanja obravnava še nekoliko širše (Žohar J., Šulek K., Ali je raba sredstev za mehčanje vode pri pralnih strojih smiselna? Raziskovalna naloga, Osnovna šola Livada, Velenje, 2011). Naloga je lani dobila zlato republiško nagrado, zato si prav gotovo zasluži, da njene glavne ugotovitve objavimo tudi v naši reviji.
Mladi raziskovalki, učenki 8. razreda, sta idejo za nalogo dobili prav ob gledanju reklame. Ob njej so se jim porodila številna vprašanja in odločili sta se, da raziščeta, ali je smiselno uporabljati mehčalo za vodo. Spraševali sta se, kaj pravzaprav pomeni, da je voda trda in ali je enako trda po vsej Sloveniji, saj reklamo vrtijo povsod. Ali gospodinjstva sploh vedo, kakšna je trdota vode, ki jo uporabljajo? Kako trda voda vpliva na pralni stroj in kaj se pokvari v njem, če vode ne mehčamo? Moramo sredstva za mehčanje vode vedno dodajati in ali jih je njihova uporaba sploh ekonomična? Kako industrijsko izdelana sredstva za mehčanje vode vplivajo na okolje in živa bitja? Lahko zmanjšamo trdoto vode še na kakšen drug način? Poglejmo, kaj sta ugotovili in kaj svetujeta tistim, ki živijo na področju s trdo vodo.
Trda voda
V vodi, ki jo najdemo v naravi, so raztopljene različne snovi, njihova sestava in količina pa sta odvisni od območja, kjer voda izvira, in od kemične sestave podlage, po kateri teče. Raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijeve in magnezijeve soli, so tiste, ki določajo trdoto vode. Če je v vodi raztopljeno malo mineralov (soli), govorimo o mehki, če jih je veliko, pa o trdi vodi. Trdoto vode merimo v nemških ali francoskih trdotnih stopinjah. Nemška stopinja (°dH), ki je pri nas pogosteje v uporabi, pomeni količino kalcijevega oksida v litru vode (1°dH = 10 mg CaO v 1000 ml vode), francoska pa količino kalcijevega karbonata v litru vode.
Za pitje imamo raje trdo vodo, ker je okusnejša in blaži žejo. Mineralne snovi v vodi so zaželene tudi z zdravstvenega vidika (najmanj 5°dH). Po drugi strani pa trda voda zaradi nastajanja vodnega kamna povzroča težave. Apnenčaste obloge se odlagajo v kotlih in grelnikih, vodovodnih ceveh, na grelcih gospodinjskih aparatov in posod in povečujejo porabo energije. Trda voda povečuje tudi porabo mila in sredstev za pranje perila ter pomivanje posode.
Kako trda je voda po Sloveniji?
Po Sloveniji je voda večinoma srednje trda. Najtršo vodo imajo na Štajerskem, trda pa je tudi v kraškem svetu (ste vedeli, da se skoraj polovica površine Slovenije uvršča v kraški svet?) in na območju Alp in Dinarske planote, medtem ko je voda na severovzhodu (Pohorje, Kozjak) mehkejša. Najmehkejša je na Goričkem, v Prekmurju in na Dolenjskem pod Gorjanci.
Ob pomoči strokovnjakov sta mladi raziskovalki v laboratorijih Gorenja preverili stopnjo trdote vode v štirih krajih po Sloveniji. Ugotovili sta, da leži Velenje na kraškem površju in ima dva vira vode. V zahodnem delu Velenja je voda mehka, v vzhodnem pa srednje trda. Najmehkejša je voda na Pohorju (merilno mesto: Lovrenc na Pohorju), kjer prevladujejo magmatske kamnine, v Sežani, ki leži na kraškem površju, je voda trda, v Šmartnem ob Paki, ki se oskrbuje s podtalnico, pa še za nekaj stopinj trša. Glede na ugotovljene razlike v trdoti vode menita, da uporaba sredstev za mehčanje vode ni enako smiselna povsod po Sloveniji.
Stopnje trdote vode
| mehka voda ==> do 7 °dH srednje trda ==> 7 do 15 °dH trda voda ==> 15 do 21 °dH zelo trda voda ==> nad 21 °dH | Podatek o trdoti vode, ki teče iz domače pipe, dobimo pri komunalnem podjetju, ki nas oskrbuje z vodo. Stopnja trdote vode se spreminja, zato mladi raziskovalki predlagata, da bi nas morala komunalna podjetja s to koristno informacijo redno seznanjati kar na mesečnih računih za vodo. |
Količina oblog se povečuje z višanjem temperature
Kako hitro se nalaga kamen na vitalne dele stroja, sta preverili s preizkusom. V tri posode z zelo trdo vodo sta potopili grelce, da bi se kamen hitreje izločal. Vsak grelec je vodo segrel do določene temperature (v prvi posodi do 30°C, v drugi do 60°C, v tretji pa do 90°C) in jo vzdrževal še 10 minut. Postopek sta večkrat ponovili. Po dvajsetih ponovitvah so se na grelcu, ki je vodo segreval do 90°C, pričele pojavljati bele sledi, druga dva grelca pa sta bila še vedno čista. Izločanje apnenca pri višji temperaturi je torej močnejše. V praksi prevladuje pranje pri nižji temperaturi, ko se vodni kamen na grelcih nabira manj intenzivno, zato je njuna ugotovitev, da je smiselno dodati sredstvo za mehčanje le, če peremo pri visoki temperaturi.
Da v gospodinjstvih prevladuje pranje pri nižji temperaturi, pa nista zgolj predpostavili, ampak sta izvedli anketo v 60-ih velenjskih gospodinjstvih. Izvedeli sta, da v gospodinjstvih perejo perilo v povprečju 4 do 6 krat na teden, največkrat pri temperaturi 40°C. Res pa je, da gospodinjstva še vedno enkrat do dvakrat tedensko perejo perilo tudi pri visoki temperaturi 90°C.
Mehčalo za vodo uporablja zgolj četrtina anketiranih gospodinjstev, dve tretjini od teh redno. Zaradi vodnega kamna so morali zamenjati grelec zgolj v dveh gospodinjstvih, enkrat po treh in drugič po petnajstih letih uporabe stroja. Kaže, da se grelec le redko pokvari, ne glede na to, kako pogosta so pranja in ali peremo pri visoki temperaturi ali ne.
Sredstvo za mehčanje ali kis?
V pogovoru z Gorenjevimi strokovnjaki sta izvedeli, da se z zviševanjem temperature pranja na grelcu nabira vodni kamen, kar pomeni večjo porabo energijo in nevarnost, da pride do pregrevanja ali kratkega stika, ki uniči grelec. V zadnjih letih naj bi bilo zaradi tehnične izboljšave precej manj okvar grelcev v garancijski dobi; zaradi nabiranja vodnega kamna se zgodi približno 1 odstotek okvar (prej 20 %). Strankam svetujejo, naj za preprečevanje nastajanja apnenčastih oblog pri pranju pri višji temperaturi (60°C in več) v stroj dodajo 1 do 1,5 decilitra kisa za vlaganje.
Dekleti sta seveda preverili, če alkoholni kis enako dobro preprečuje nabiranje vodnega kamna kot kupljena kemična sredstva za mehčanje vode. Dva rabljena grelca, obložena z vodnim kamnom, sta namakali v raztopini kisa in v raztopini sredstva za mehčanje vode in ugotovili, da je učinek dokaj primerljiv. Priporočata torej uporabo kisa, saj ne škodi naravi in živim bitjem, kar za kemično sredstvo, ki ga kupimo v trgovini, ni mogoče trditi.
Uporaba sredstev ni ekonomična
Pri izračunu stroškov za mehčanje vode pri pranju perila sta upoštevali, da v družini v povprečju mesečno perejo 18-krat (štiri do petkrat tedensko). Pri vsakem pranju naj bi po navodilih proizvajalcev dodali sredstvo za mehčanje vode. Za lažji izračun sta izbrali kar tablete za mehčanje vode. V enem zavitku je 18 tablet, stane pa 3,98 €, kar pomeni na leto 47,76 €.
Upoštevajoč ceno grelca (po podatkih servisne službe stane 11 evrov) in stroške zamenjave (39,60 €), bi morali za zamenjave grelca odšteti nekaj več kot 50 evrov. Če upoštevamo še njegovo življenjsko dobo (okrog 8 let,) redna uporaba sredstev za mehčanje vode še zdaleč ni ekonomična.
Vpliv na okolje
Ali sredstva za mehčanje vode onesnažujejo okolje in škodujejo živim bitjem (rastlinam)? Na to vprašanje sta skušali odgovoriti s preizkusom kaljenja fižola v dveh posodah. V prvi sta ga zalivali z vodo, v katero sta dodali sredstvo za mehčanje vode, v drugi pa samo z vodo. Fižol, ki sta ga zalivali z navadno vodo, je hitro in uspešno kalil, medtem ko drugi sploh ni skalil. Iz tega sta sklepali, da sredstvo za mehčanje vode onesnažuje okolje in negativno vpliva na žive organizme.
Če povzamemo
Potek in ugotovitve raziskovalne naloge lahko le pohvalimo. Televizijske reklame ponujajo sredstva za mehčanje vode in priporočajo, naj bi jih redno uporabljali, če želimo obvarovati pralni stroj pred okvaro. V praksi pa to povsem ne drži. Uporaba sredstva za mehčanje v krajih, kjer voda ni trda, je celo nepotrebna, pa tudi tam, kjer je trda, je dodajanje smiselno le, če peremo pri visoki temperaturi. Glede na to, da industrijsko pripravljena sredstva za mehčanje verjetno vplivajo na okolje in žive organizme (preizkus kaljenja fižola), je bolj primerno namesto kemičnih sredstev uporabiti alkoholni kis, saj je po učinku primerljiv s sredstvi iz kemičnih tovarn. Ne nazadnje raziskava opozarja tudi na ekonomsko neupravičenost uporabe kemičnih sredstev, še zlasti, če jih dodajamo tako, kot svetujejo, torej pri vsakem pranju.
Vir: zps.si