medved
Velike Lašče – Lovci opozarjajo, da je populacija medvedov preštevilna. Sredin napad medvedke na 53-letno žensko, ki se je v bližini Velike Slevice v občini Velike Lašče sprehajala s psičkom na povodcu, je novo opozorilo na porušeno krhko ravnovesje sobivanja ljudi in medvedov. »Populacija medvedov je preštevilna,« pravi Iztok Ožbolt.
»Gospe, ki je sprehajala psa na povodcu po javni cesti, nihče ne more očitati, da je naredila kar koli narobe,« pravi Iztok Ožbolt, vodja Lovišča s posebnim namenom Medved. Verjetno je napadla medvedka z mladičem, ki je potem pobegnila ali pa se še zadržuje na območju. »Spremljali bomo, če dogodek ni bil le nesrečen splet okoliščin.«
Toda medvedov je veliko, pravi Ožbolt, saj jih v spomladanskih dneh ljudje vsak dan kličejo, da so jih videli. Da jih je več, opažajo tudi v obeh kočevskih loviščih s posebnim namenom, v lovišču Medved in Snežnik. »Populacija rjavega medveda je preštevilna in sedanji ukrepi uravnavanja niso pravilni. V populacijo bi bilo treba poseči v večji meri,« meni Ožbolt, ki je prepričan, da ne bi smeli govoriti o sobivanju medvedov in ljudi, ampak ljudi in medvedov. Glede na številčnost je napadov še malo. Toda Slovenija že vrsto let vztraja na direktivah Evropske skupnosti, ki – tudi zato, ker medvedov v večini evropskih držav nimajo –, varuje populacijo bolj, kot bi bilo treba. »Naša populacija rjavih medvedov je del populacije medvedov v Dinaridih, torej ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem in v Bosni. Populacija je vitalna, samoohranljiva in se širi v prostoru,« je še povedal Ožbolt.
Da je medved zver, ki potrebuje obširne gozdove, meni tudi Ciril Štrumbelj, lovec in upokojeni gozdar, ki je dolga leta vodil Lovišče Medved: »V preteklosti smo medvede v gozdovih zadrževali z mrhovišči. Zdaj pa bi nekateri radi, da bi medvedi živeli tudi v kulturni krajini, kar je utopija.«
Problem je tudi v ljudeh, saj puščajo klavne ostanke
Raziskave kažejo, pravi Miha Krofel z Biotehniške fakultete, da večino konfliktov povzroča majhen del medvedov: »Ko smo spremljali medveda Rožnika, smo ugotovili, da je takrat povzročil 70 odstotkov vseh problemov z medvedi v Sloveniji.« Ali drugače: če je pri nas 440 medvedov, potem vsako leto približno 90 odstotkov vseh konfliktov naredi samo pet medvedov. »Te lahko odstranimo, torej ustrelimo, a se leto za letom pojavljajo problemi v istih krajih: Rakitna, Velike Lašče, Bloke…,« pravi Krofel. Problem je tudi v ljudeh, je pokazala raziskava, saj puščajo ob vaseh klavne ostanke in ponekod medvedje mladiče navajajo na ljudi. V vas hodijo tudi, ker iščejo hrano v smetnjakih.
Anton Zakrajšek, župan občine Velike Lašče, pravi, da to ni problem v njihovi občini, ampak je medvedov preprosto preveč. V občini vsako pomlad opozarjajo na težave z medvedi, ki prihajajo v vasi. To se pred desetletjem in več ni dogajalo, zdaj pa so ljudje v dveh, treh letih opazili medvede v kar 30 naseljih. »Toda medved je zver, ki ne spada v kulturno krajino,« pravi župan, ki od stroke zahteva, da pove, kolikšno število medvedov je sprejemljivih za ta prostor. Učenci v Velikih Laščah na sprehode vodijo v spremstvu lovca. Metoda Kolar, ravnateljica Osnovne šole Primož Trubar pravi, da razumejo stisko staršev, ki se bojijo za varnost otrok.
Zavod za gozdove že leta predlaga zvišanje števila medvedov za odstrel, vendar zavod za varstvo narave in agencija za okolje število vztrajno znižujeta.
»Varujemo nekaj, kar ni treba varovati v tako veliki meri,« pravi Ožbolt, prepričan, da so se težave z medvedi začele, ko so o njih začeli odločati v EU, torej tisti, ki medveda že dolgo več nimajo.
Vir: delo.si, Simona Fajfar
Treba se je osredotočiti na bistvo, da je treba zmanjšati populacijo na tistih 150 primerkov. Jasno in radikalno, da nebo še kdo spraševal. Vse traparije okrog sobivanja in nekega trženja so brez veze.
Radi bi turizem, na vsako predzadnjo hišo na vasi pa bi obesili tablo z medvedom, da greš naprej na lastno odgovornost.
Po celem Schwazwaldu seniorji masovno kolesarijo in se gredo pohodnike, s tem pa polnilo penzione in zaposlujejo domačine (brez atrakcije “medved pred vrati”).
Naši domačini pa naj gredo raje za podnajemnike v mesta in naj životarijo tam, da se ne bi izpostavljali evropski atrakciji.
Evropi pa plačujmo prispevke, da nam bo vrnila za neke trapaste projekte.
Moje povsem konkretno stališče je, da je medvedom štirikrat preveč!
Dušan
Dušan, se strinjam!
Kdo bo javnosti predstavil to neživljenjsko evropsko direktivo?
To bi morali storiti slovenske inštitucije, nosilci projektov za zaščito medvedov,predvsem pa evropski poslanci, saj to je njihovo delo, saj menda delajo za javnost, državljane davkoplačevalce?
Neživljenjske zakone in direktive se običajno krši, saj gre za zaščito človeka!
Nosilci politike in stroke so dolžni sprožiti spremembe, saj gre za ljudi in zveri medvede. Dajmo jim njim spodobno življenje, sonaravno, vendar realno njihovi naravi, vendar ne na račun ogroženosti”naseljenega” človeka!
Res je, da imamo največ medvedov v zahodni in srednji Evropi in tudi prebivalci so že zbujeni, premnogi so prestrašeni, več ne gredo v naše lepe gozdove.
Strinjam se z idejo, da »Smo evropska prestolnica medvedov” s ciljem pospeševanja razvoja turizma in razvoja naših krajev.
Vendar za to menda ni potrebno imeti preko 400 medvedov na tako majhnem naseljenem prostoru, bilo bi jih skoraj gotovo dovolj 150 za “evropsko prestolnico medvedov”, bi laično sodil.
Zelo se strinjam z navedenim: “Medveda ne smemo obravnavati sanjaško, ampak moramo z njim gospodariti,” je prepričan Ciril Štrumbelj, lovec in upokojeni gozdar, ki je dolga leta vodil Lovišče s posebnim namenom Medved. Velika napaka je, če bi želeli, da medved živi tudi v kulturni krajini, je prepričan Štrumbelj, saj je medved predvsem zver, ki potrebuje obširne gozdove oziroma ohranjeno naravo, kjer sta mir in ni ljudi. “Nekoč so bila mrhovišča, ki so zadrževala medvede daleč od naselij in tudi konfliktov je bilo manj,” je pojasnil Štrumbelj, ki je prepričan, da je bila leta 2004 narejena velika napaka, ko so se mrhovišča ukinila, zaradi česar so medvedje začeli iskati hrano tudi po vaseh. Po uradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji 440 medvedov, kar je enkrat več kot pred dvema desetletjema, ko je bilo medvedov 250 oziroma leta 1957, ko je bilo medvedov 150. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042531622
V Švici, v kantonu Bern, če se ne motim, sem bil z družino na potovanju. Doživeli smo neverjeten turističen poudarek medvedu, ki je nekoč tam prebival, a živega tam ni bilo več nobenega.
V Nemčiji, na Bavarskem, smo bili z družino pred ca 25 leti na mestu, dokaj visoko, kjer so okoli l. 1900 v Nemčiji ustrelili zadnjega medveda v Nemčiji. Do mesta smo se pripeljali z gorsko zobato železnico, prava turistična atrakcija.
Na poti od Ljubljane, v smeri proti Kočevju in morju, pa številni turisti, domači in tuji, videvajo dva medveda, v povsem za takšno divjad neprimerni premajhni kletki.
Zahodni turisti in obiskovalci, Evropejci, se ob tem, milo rečeno, “čudijo kaj počno z medvedi še v tej deželi”! Ali je to “trženje”, menda ne? Vem, da to ne zagovarjate.
Moji pokojni starši Iz Loškega potoka so mi pripovedovali, kako so kosili krmo po Travni gori, živeli od pašnikov in od gozda. Tudi sam sem to malo okusil.
Vendar so tudi povedali, da nevarnosti srečanja z medvedi praktično ni bilo, medvedov je bilo zelo malo. Ljudje pa so, tako temu sedaj pravimo, živeli sonaravno, eksistenčno odvisni od narave.
Mag. Andreja Škrabec mi je posredovala tudi film o medvedu na Robu. Širša družina si ga je ogledala. Napisal sem odgovor in komentar:
“Hvala za pozornost in poslane informacije z videom.
Vsi v družini smo si ogledali posnetek. Lepo in ljubko, dokler je to samo video.
Vsi sodimo, da je medvedka z mladički še vedno zelo nevarna zver, ki bi jo vsi raje videvali v rezervatu ob prisotnosti profesionalnih čuvajev.
Takšna nevarna “idila” ne sodi v bližino naselij, človeških običajnih poti. Menimo, da je promoviranje takšne nevarne “idile” lahko neodgovorno.
Pred par leti sva bila s ženo na sprehodu v bližini Bukovice v Ribnici, to je še vedno na travniku, 200m od gozda, 300 od vasi Bukovica, ob ca. 16h.
Tam sva naletela na lovce, ki so naju odvrnili od nadaljevanja sprehoda, saj so v bližini opazili medvedko z mladičem, ki naj bi imela brlog nad izvirom potoka Ribnica.
Medvedko z mladiči torej nisva opazila, sva pa upoštevala svarilo lovcev in sva se vrnila.
Veliko sprehajalcev, rekreativcev, na tem področju je zelo opreznih, ko se napotijo na pešpot do vasi Zadolje.
Srečavava pa mnoge, ki sprehod končajo na robu gozda, strah jih je medveda. Naravno, saj je zver, zlasti pa je nevarna medvedka z mladiči, je jasno vsakomur.
Zato se ne gredo/mo “rusko ruleto”! Sam sem večkrat srečal medveda na razdalji 200-400 m, vedno sva se razšla vsak v svojo smer, jaz seveda v avto.
Zato smo v naši družini previdni, ko odhajamo v gozd. Tam smo glasni, s seboj imamo navadno piščalko, da tako medvedom omogočimo pravočasni umik.
Ko gledam tuje promoviranje “sobivanja z divjimi živalmi, zvermi”, opazim, da promocija obvezno, na prvem mestu, vsebuje varnostna navodila za gibanje in ravnanje po področju gibanja medveda, tudi uporabo piščalke, i.p., kar se nam zdi edino odgovorno do soljudi in tudi medveda.
Menim, da je prav, da vam posredujemo naše izkušnje mnenje.”
Torej, zelo se strinjam, da se razvija turizem na račun medveda, vendar ne tako, da ga gledamo kar skozi okno doma, na 200, ali ob belem dnevu srečavamo na svojem pragu, ali na običajnem sprehodu, tudi po gozdu okoli naselij.
Dovolj imamo gozda, seveda ne za vse stotnije medvedov.
Dokler bo medved tako čislano politično blago in dokler bo z njim “gospodarila ” Teddy medvedek” generacija se bodo medvedje pač množili in povzročali težave. Lovci poznamo zakon iz leta 1976 ki je bil prijazen za medvede v njihovem omejenem prostoru ,sicer najboljšem habitatu Kočevske in Notranjske, drugje pa je bil pač nezaželen. Na ta način smo ohranjali populacijo kakih 300 osobkov in verjeli da je spolno razmerje pribljižno 1-1. Danes vemo da je to precej bolj nagneno v korist medvedk in zato je medvedov pač več kot so nekateri voljni priznati. Pa izračunajte si koliko je mladičev če vzamemo spolno razmerje 1-1 in dognanje, da medvedka poleže vsako drugo leto v povprečju 2 mladiča. 220 medvedk(uradno) v desetih letih 2200 mladičev pri oduzemu cca 70 na leto pomeni veliko večje število kot pa priznavajo nekateri.Sam sem prepričan da je številka prej 1000 kot pa manj.
LP Miha
Prebral sem komentar gospoda Franceta Mihiča, in moram reči, da se podpišem pod njegova razmišljanja in navedbe. Tudi sam imam vikend na takem kraju, kjer je dosti medvedov, vendar do sedaj nisem imel nobenih problemov, držim se teh pravil, ki jih je navedel gospod Mihič, v gozdu moraš biti, da ne rečem glasen, vsaj opozorljiv za medveda, saj ni treba vpiti in metati petarde, glasno kašljanje ali trkanje s palico po deblih je dovolj, da se medved umakne. Strinjam se tudi z navedbo, da odkar ni mrhovišč, imamo več srečanj z medvedom, verjetno zato, ker išče hrano. Druga stvar, ki me zanima pa je, koliko napadov medveda je bilo v zadnjih 20 letih v Sloveniji, ne vem, če je bila sploh katera, bog ne daj smrtna žrtev. Menim, da medvedi niso krivi, ker jih je preveč na tako malem prostoru, zakaj bi jih odstreljali, zakaj jih ne bi preselili v evropske in druge države, kjer so jih že izgubili ali skoraj iztrebili.
medvedi so zelo priljubljene živali