Velike Lašče

Na glavni cesti med Kočevjem in Ljubljano prehitevanje skorajda ni več mogoče

Velike Lašče

Velike Lašče

Velike Lašče – Na glavni cesti G2-106 med Kočevjem in Ljubljano so že lani precej raven odsek ceste med Gradiščem in Smrjenami označili s polno črto, letos pa se je podobno zgodilo na preglednem odseku med Malimi in Velikimi Laščami.

Kot ugotavljajo vsakodnevni vozniki med Kočevjem in Ljubljano, na tej cesti kmalu sploh ne bo več mogoče prehitevati. »Namesto da bi država uredila cesto, kakršne imajo drugod po Sloveniji, nam na najbolj poceni način – s prepovedmi – še podaljšuje čas vožnje,« se hudujejo mnogi.

Čeprav se zdi, da je največja težava od 2500 do 3000 voznikov, ki se s kočevsko-ribniškega območja vsak dan vozijo na delo v Ljubljano, vstop v prestolnico, torej manjkajoča obvoznica mimo Škofljice, se iz leta v leto slabšajo tudi razmere na celotni glavni cesti med Kočevjem in Ljubljano. Že lani so spremenili režim na enem od dveh daljših odsekov med Gradiščem in Smrjenami, kjer je bilo še mogoče prehitevati. Prebivalcem nekdanjega naselja na črno zgrajenih počitniških hišic so omogočili, da imajo kar sedem priključkov na glavno cesto. »Jezen sem, ker so ta odsek porisali s polno črto in s tem dovolili nelegalne priključke na državno cesto,« pravi Anton Zakrajšek, župan občine Velike Lašče. Ugotavlja, da je od njihovega občinskega središča do Ljubljane, na razdalji 30 kilometrov, mogoče prehitevati samo še na štirih odsekih v skupni dolžini skoraj enega kilometra.

Z zadnjimi spremembami pa je prepovedano prehitevanje tudi na odseku med Malimi in Velikimi Laščami. »Na Direkciji RS za ceste smo opravili pregled odseka glavne ceste G2-106 in ugotovili, da je v veliki večini cesta zaradi geometrijskih elementov (vertikalni in horizontalni potek ceste) ter slabše pregledne berme nepregledna,« so zapisali na direkciji. Razdalja tudi ne ustreza minimalni prehitevalni razdalji, ki je določena v pravilniku o projektiranju cest, zato so strokovnjaki ugotovili, da »prehitevanje na tej cesti praktično ni mogoče«.

Mag. Jure Kostanjšek s Prometnotehniškega inštituta pravi, da imajo nekateri vozniki nizko vozniško kulturo in so tako nestrpni in objestni, da je treba zarisati neprekinjene sredinske črte oziroma prepovedati prehitevanje tudi na mestih, kjer za kulturne voznike to ne bi bilo nujno. To pomeni, pravi Kostanjšek, »da zaradi zagotavljanja prometne varnosti namerno poslabšajo prepustnost ceste«.

Na cesti Kočevje–Ljubljana pa je težava tudi ta, da je to glavna cesta s tranzitnim in lokalnim prometom. »To pa pomeni, da so na cesti različni vozniki, z različnimi cilji in načinom vožnje,« pravi Kostanjšek. Za tako prometno raznovrstnost, če ne kar zmedo, je krivo tudi slabo urbanistično načrtovanje na tem območju. »Potem se dogaja, da lokalna skupnost od upravljavca državne ceste zahteva ukrepe za umirjanje prometa, otoke, grbine, radarje ter druge nepriljubljene rešitve, ki ne sodijo na tranzitne ceste,« še dodaja Kostanjšek. Če bi bilo to možno, bi morali po njegovem mnenju urediti obvoznico za vsako mesto, če ne celo vas.

Obstajajo pa tudi druge rešitve, ki bi ljudem vendarle omogočile normalno vožnjo po cesti, kakršna je G2-106. »To so pasovi za počasna vozila, ki so ponavadi na vzponih, in rešitve, ki jih pri nas še ne poznamo: na primer občasni pasovi za prehitevanje,« pravi Kostanjšek. Tretja rešitev, ki lahko nadomesti neprekinjene sredinske črte na odsekih, kjer ni razlogov za preprečevanje prehitevanja, pa je lahko tudi stacionarni policijski radar.

Vir: delo.si, Simona Fajfar

Komentiraj