medved
Velike Lašče – Medvedka, ki je v sredo, 23.5.2012 v bližini Velike Slevice v občini Velike Lašče napadla žensko s psom, se je verjetno prestrašila. Za zdaj je ne bodo odstrelili.
Poškodovano 53-letno sprehajalko so zaradi poškodb glave odpeljali v ljubljanski klinični center. Napad se je zgodil le nekaj sto metrov stran od prve hiše, kamor se je poškodovana tudi zatekla po pomoč. Medvedka naj bi jo s šapo zbila na tla, je za Slovensko kroniko poročala Darja Meglič.
Medvedka se je ženske s psičkom, ki je bil na povodcu, najverjetneje prestrašila. “Nekoliko pod cesto so bile razkopanine, iskala je hrano, žuželke, miši ali kaj podobnega, vendar podatka, ali je šlo za medvedko z mladiči ali posameznega medveda, nimamo,” je povedal Marko Jonozović z Zavoda za gozdove Slovenije.
Intervencijska skupina bo o dogodku še naprej zbirala informacije in medvedke za zdaj ne bo odstrelila.
Vaščani pogosto srečajo medvede
Sicer pa v vasi Velika Slevica vaščani pogosto srečajo medveda.
“Mi smo navajeni in ni tako hudo, se pa bojiš. Pa se medved obrne in gre stran. Enkrat pa ni obrnil, bil sem na traktorju in sem moral počakati, da je šel naprej,”
je vsakdanjik na tem območju opisal Alojz Stritar.
Vir: rtvslo.si, A. S.
“Mi smo navajeni in ni tako hudo, se pa bojiš.”, in to naj bi bil nad standard evropsko financiranega projekta “Medved naš vsakdanji”?
Kaj pa naj bi bil rezultat tega projekta, ki ga financiramo vsi Evropejci?
Bo kdo ob tej priliki javnost pojasnil?
“Medveda ne smemo obravnavati sanjaško, ampak moramo z njim gospodariti,” je prepričan Ciril Štrumbelj, lovec in upokojeni gozdar, ki je dolga leta vodil Lovišče s posebnim namenom Medved. Velika napaka je, če bi želeli, da medved živi tudi v kulturni krajini, je prepričan Štrumbelj, saj je medved predvsem zver, ki potrebuje obširne gozdove oziroma ohranjeno naravo, kjer sta mir in ni ljudi. “Nekoč so bila mrhovišča, ki so zadrževala medvede daleč od naselij in tudi konfliktov je bilo manj,” je pojasnil Štrumbelj, ki je prepričan, da je bila leta 2004 narejena velika napaka, ko so se mrhovišča ukinila, zaradi česar so medvedje začeli iskati hrano tudi po vaseh.
Po uradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji 440 medvedov, kar je enkrat več kot pred dvema desetletjema, ko je bilo medvedov 250 oziroma leta 1957, ko je bilo medvedov 150
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042531622
Problem neživljenjskega nesorazmerja števila medvedov z njegovo naravno okolico in sobivanja z medvedom v Sloveniji je očiten, vsaj po moje, to je, enormno se je povečalo število medvedov, ukinjena pa so bila še mrhovišča, kar oboje je povzročilo, da lahko naletimo medveda 100 od naselja,skoraj na domačem dvorišču. Nad standard, samo za koga?
Kdo je to dovolil, kdo bo to pojasnil?
Treba se je osredotočiti na bistvo, da je treba zmanjšati populacijo na tistih 150 primerkov. Jasno in radikalno, da nebo še kdo spraševal. Vse traparije okrog sobivanja in nekega trženja so brez veze.
Radi bi turizem, na vsako predzadnjo hišo na vasi pa bi obesili tablo z medvedom, da greš naprej na lastno odgovornost.
Po celem Schwazwaldu seniorji masovno kolesarijo in se gredo pohodnike, s tem pa polnilo penzione in zaposlujejo domačine (brez atrakcije “medved pred vrati”).
Naši domačini pa naj gredo raje za podnajemnike v mesta in naj životarijo tam, da se ne bi izpostavljali evropski atrakciji.
Evropi pa plačujmo prispevke, da nam bo vrnila za neke trapaste projekteMoje povsem konkretno stališče je, da je medvedom štirikrat preveč!
Dušan