Anton Majnik je bil rojen 25. aprila 1905 v kraju Volče. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je Anton Majnik šolanje nadaljeval na tolminskem učiteljišču, maturo pa je opravil v Vidmu. Sodeloval je v domačem prosvetnem društvu in tamburaškem zboru. V fašistični Italiji predvsem zaradi svoje visoke narodne zavesti ni dobil učiteljskega mesta.
Anton Majnik
Skupaj z Albinom Rejcem in Zorkom Jelinčičem je septembra leta 1927 organiziral ilegalno protifašistično organizacijo TIGR. Udeleževal se je sestankov z voditelji organizacije na Goriškem in Tržaškem. Iz Gorice so ga izgnali v Volče, kjer pa je kljub strogemu nadzorju policije še vedno vodil ilegalni protifašistični boj: organiziral je več tajnih kulturnih izletov, nosil slovenske knjige v Benečijo, razdeljeval protifašistično literaturo ter vzdrževal zveze z Gorico in Trstom. Skupaj s Francom Fortunatom je organiziral požig italijanskega vrtca v Tolminu, s Tonetom Rutarjem je organiziral razstrelitev italijanske gimnazije, na Kozlovem robu pa je s pomočjo somišljenikov večkrat izobesil slovensko zastavo. Ob fašističnih volitvah leta 1929 je trosil protivolilne letake, sodeloval je tudi pri požigu vojaškega skladišča na Kozarščah. Po atentatu na fašistični dnevnik Il Popolo di Trieste je Majnik ušel aretaciji tako, da je pobegnil v Jugoslavijo. Kljub temu, da je prebegnil, je fašistična policija še več let za tem organizirala nočne zasede in preiskave Majnikove hiše v Volčah, z namenom, da bi ga prijela.
Majnik je dobil učiteljsko službo v Žvirčah v Suhi krajini, leta 1936 pa je bil premeščen na osnovno šolo v Ribnico, kjer je poleg poučevanja vodil ribniško godbo na pihala, sodeloval pa je tudi v pevskem zboru in dramskem odseku. Tudi po prebegu v Jugoslavijo je Majnik stalno aktivno deloval v TIGR-u, se sestajal z voditelji te organizacije ter bil tajnik mladinske organizacije Jadranska straža. Ob začetku druge svetovne vojne je bil premeščen v Kostelec ob Kolpi, kjer je bil tudi mobiliziran. Po razpadu starojugoslovanske vojske je zaradi prihoda Italijanov bil prisiljen umakniti se iz Ribnice. Med skrivanjem na Bašlju v Mali Gori so Majnika in njegova somišljenika 13. maja 1941 napadli italijanski vojaki ob pomoči domačih orožnikov; ob napadu je padel Danilo Zelen, Ferdo Kravanja pa je bil ranjen in odpeljan v Ljubljano, Majniku pa je uspelo, da je uklenjen ušel.
Anton Majnik, spominska plošča v Ribnici
To je bil tedaj prvi oborožen spopad z okupatorjem na naših tleh. 13. julija istega leta je z ostalimi bil ustanovitelj prve ribniške partizanske čete, ki je z molniško četo bila prva taka enota v Sloveniji. Majnik je kasneje postal komisar čete v Krimskem odredu ter član okrožnega komiteja za Ribnico. Po kapitulaciji Italije je postal nadzornik za kočevski okraj ter komisar pri okrožnem odboru OF za ribniško-kočevsko okrožje. Vodil je vse evakuirane družbeno-politične organizacije v taborišču Marinovec pri Jelenovem žlebu. Padel je pod streli okupatorjev v noči iz 21. na 22. november 1943.
V Ribnici so Antonu Majniku v čast odkrili spominsko ploščo z napisom: »Anton Majnik, učitelj v Ribnici, ki je pri nas prvi prižgal plamen upora, je padel na tem mestu 21. nov. 1943. – Bolj od življenja smrt je rodovitna.«
Ob obletnici njegove smrti je bila v soboto, 22. novembra 2014 ob njegovi spominski plošči krajša slovesnost s kulturnim programon in položen venec.
Podatke zbral in zapisal: Daniel Divjak
Viri:
Šercerjeva bojna pot, A. Ožbolt
primorska.si
Wikipedia
Na spominski plošči v Ribnici, ki je bila postavljen še v času SFRJ, v času enopartijskega režima, enoumja, pa ni niti besedice o tem, da je bil Anton Majnik k TIGR a.
V spomin in opomin, kakšen je bil Titov režim.
Na spominski plošči v Ribnici, ki je bila postavljena še v času SFRJ, v času enopartijskega režima, enoumja, pa ni niti besedice o tem, da je bil Anton Majnik pripadnik TIGR a.
V spomin in opomin, kakšen je bil Titov režim
Verjetno je bilo to, da je bil Majnik tudi Tigrovec, v tistem času zamolčano, ker se spomnim, da tudi moj oče o tem ni nikoli govoril, čeprav je o Majniku dosti povedal in sta se očitno dobro poznala. Končno hranim zelo dragocen spomin nanj in na svojega očeta.
Če premislim vse znane informacije bi si upal trditi, da je sam Majnik ocenil situacijo tako, da o tem ni govoril.
Zakaj se vsaj sedaj na plošči ne popravi, da je bil Majnik Tigrovec?
Zakaj to ne stori Občina?
Zadnja leta se v maju spominjamo TIGR- a, to je, spomin na borce za osvoboditev Slovencev in Primorske izpod italijanskega fašizma. Šele v samostojni Sloveniji pa se spominjamo prvega spopada primorskega TIGR-a z italijanskim okupatorjem, ki je bil 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici. Dokler nismo pod vodstvom DEMOSA s plebiscitom naroda dobili samostojne demokratične Slovenije, ni bilo na Mali gori nobenega spomenika v spomin TIGR-u. To vse pove o odnosu KPS in enopartijske oblast v SFRJ do organizacije in članov TIGR-a. Tudi o odnosu ZZB. To še vedno potrjuje spominska plošča na trgu v centru Ribnice, ki je bila postavljena v spomin Antona Majnika še v času enoumja SFRJ. Niti besede ni na plošči, da je bil Anton Majnik primorski TIGROVEC!
Še 1. maja letos predstavnik Inštituta za novejšo zgodovino, doc. dr. Bojan Godeša, slovenski javnosti na nacionalnem mediju pove, da so bili komunisti do organizacije TIGR normalno zadržani, saj se je organizacija TIGR naslonila na reakcionarne sile, kot je to kralj, oblast Kraljevine Jugoslavije ter bil le nacionalno orientiran. Komunisti pa so bili torej revolucionarni in orientirani »internacionalno« in zato napredni? Žrtev spopada na Mali gori je bil vojaški vodja TIGR-a Danilo Zelen, ki je bil tudi državljan kraljevine Jugoslavije in rezervni obveščevalni častnik Dravske divizije VKJ – Vojske kraljevine Jugoslavije, ki je podpirala primorski TIGR. Ali je bil to reakcionarno in je torej Danilo Zelen bil potem zato reakcionar in nacionalist in ne borec za osvoboditev Slovencev in Primorske izpod italijanskega fašizma? Kako se lahko še vedno javno omalovažuje in ponižuje primorski TIGR in s tem njegove borce, ki jim revolucija ni bila cilj žrtvovanja?
Dejstva, ki povedo vse!