Ljubljana je bila v svoji zgodovini posebno in pomembno mesto. Bila je glavno mesto dežele Kranjske in Ilirskih provinc, središče Slovencev, glavno mesto federalne enote (republike), danes pa je prestolnica samostojne države, članice evropske skupnosti. Prav tako je tudi njeno župansko mesto – izpostavljeno in odgovorno. Predstavniki ljubljanskih meščanov so oblikovali razvoj mesta in so bili soustvarjalci njegovega napredka. Med njimi je bil tudi Ribničan Matija Maležič, ki je županoval pred 65 leti v obdobju 1948 – 1951. V letošnjem letu pa je minilo tudi natanko 100 let od njegovega rojstva.
Matija Maležič (1916 – 2012)
Matija Maležič je bil rojen v Gorenji vasi pri Ribnici, končal je Tehniško srednjo šolo v Ljubljani in nato še maturiral na gimnaziji. Na zasedanju mestnega ljudskega odbora 9. aprila 1948 so ga izvolili za predsednika izvršnega odbora; istočasno je bil tudi sekretar mestnega odbora OF in komiteja KPS. S tem sta bili tudi formalno združeni mestna uprava in politična oblast, sedež predsednika pa začasno prenesen z Magistrata na Kresijo. V tem obdobju je mesto prevzelo podržavljena podjetja in trgovino na lokalni ravni in začelo skrbeti za razvoj mestnega gospodarstva. Krepila se je vloga izvršnega odbora in njegovega predsednika, krepila so se poverjeništva za gospodarstvo kot neposredni upravniki mestnih podjetij. Največji del mestnega proračuna so namenili gradnji stanovanj; leta 1948 kar 45 odstotkov vseh investicij. Večina investicij je bila še vedno namenjena gradnji stanovanj v Šiški in mesto se je širilo proti Šentvidu in Ježici. Del investicij je bil namenjen tudi obnovi komunalnih objektov in prometa; leta 1949 je bilo v Ljubljani registriranih 852 avtomobilov.
Pred njim je bil na mestu župana Fran Albreht, književnik, Maležiča pa je nasledil Jaka Avšič generalpolkovnik.
Podatke zbral in zapisal Peter Lesar
vir: Ljubljanski župani skozi čas 1504-2002
