Ribnica je lahko ponosna na svojega rojaka Jakoba Petelina Gallusa, ki se je rodil v Ribnici. Svojo prvo glasbeno izobrazbo je dobil v cistercijanskem samostanu Stična, kjer so poleg osnovnih znanosti poučevali tudi glasbo. To nakazujejo tudi njegovi predgovori, ki kažejo na Stično. V predgovoru k prvi knjigi maš pravi, da se je že od mladosti posvetil glasbi in to ne zaradi dobička.
Jakob Petelin Gallus – kip v parku kulturnikov
Druga postaja na Gallusovi poti je bil zagotovo Melk, kjer se je začel uvajati v kompozicijsko tehniko in od tam ga je pot vodila v Zabrdovico, kjer naj bi bil najmanj tri leta.V pisnih virih Gallusa prvič srečamo šele leta 1974 kot pevca v dunajski dvorni kapeli. Zelo verjetno je, proti koncu leta 1579, njegova naslednja služba bila v Olomucu in tu je kot kapelnik deloval pet let pri olomuškem škofu Stanislavu Pavlovskem. Njegova zadnja postaja je bila Praga, kjer je hotel sam nadzorovati tisk svojih skladb. V Pragi je bil kantor v cerkvi sv.Janeza na Bregu, katere danes ni več, kakor tudi ni več pokopališča ob njej in na katerem je najbolj verjetno pokopan po svoji smrti 18. julija 1991. Umrl je od izčrpanosti, saj je večkrat omenil, da je delal ponoči in da je vse svoje imetje vložil v tisk glasb.
Gallus je kot skladatelj užival velik ugled že za čas svojega življenja . Materialno in moralno ga je podpiral širok krog mecenov in častilcev. Najbolj izdatno so ga podpirali tisti cerkveni dostojanstveniki, ki so branili katolicizem pred reformacijo.
Njegove skladbe so bile izdane v več zbirkah, najprej je v štirih knjigah izšel izbor 16 maš (1580). Gallus je posebno pozornost namenil motetu, kot glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov. Tudi moteti so bili izdani v štirih zvezkih v letih 1586-1591, skupaj jih je napisal 374. Glede na to, da so nekateri sestavljeni iz več delov , jih je vseh skupaj celo 445.
Madrigali (posvetni zbori) so izšli v treh knjigah (1589,1590) in jih je skupaj 53. Po njegovi smrti je nadaljnih 47 posvetnih zborov izdal njegov brat Jurij v Nürnbergu leta 1596. Skladbe so pisane na latinska besedila klasičnih, srednjeveških in renesančnih pesnikov.
Po izrazni moči se Jakob Petelin Gallus uvršča med največje polifonike tistega časa.
GALLUS DANES
Kot priznanje njegove ustvarjalnosti in njegovega pomena na glasbenem področju je osrednja dvorana v Cankarjevem domu, v največjem slovenskem hramu kulture, poimenovana Gallusova dvorana. Vrhunsko opremljena omogoča prirejanje najzahtevnejših prireditev, ki se jih lahko ogleda do 1545 obiskovalcev.
Pred četrt stoletja, leta 1990, je v Ljubljani bil ustanovljen Gallusov sklad, ki je čez sedem let postal samostojna fundacija Ustanova Gallus . Njihovo poslanstvo je zagotoviti najboljše pogoje za razvoj slovenskim izvajalcem z izobraževanjem, zagotovitvijo ustreznih instrumentov ali koncerti . Natančnejše informacije so na voljo na njihovi strani www.gallus-zavod.si.
Bankovec za 200 tolarjev, Jakob Petelin Gallus
Lik Jakoba Petelina Gallusa najdemo tudi na našem bankovcu za 200 slovenskih tolarjev, ki danes žal ni več v uporabi.
V Ribnici deluje danes oktet Gallus, ki je letos, 5. junija 2015, ob praznovanju 40- letnice svojega delovanja imel v ribniški cerkvi slavnostni koncert. Vsi, ki smo se udeležili koncerta, smo se lahko prepričali v njihovo vrhunsko izvajanje. Oktet, ki je začel svoje delovanje pod imenom Oktet Donit in se kasneje, ob 400 letnici smrti Jakoba Gallusa, preimenoval v Oktet Gallus. Tako so tudi dela Gallusa sestavni del njihovega programa, kar so dokazali tudi na omenjenem koncertu.
Leta 1965 je RTV Ljubljana v Ribnici posnela oddajo »37- v senci« v kateri so predstavili kraj in zanimive občane. Tako je Aleksander Čolnik imel za sogovornika Franceta Petelina, ki je povedal, kako je pred mnogimi leti na njegov naslov prispela poštna pošiljka z notami Jakoba Petelina Gallusa iz Prage in s tem potrditev teze, da je bil Gallus Ribničan.
Ribnica ne obeležuje posebej svojega rojaka in je nanj kar pozabila. Nikjer ne boste mogli dobiti ali kupiti plakata, majice ali spominka povezanega s pomembnim Ribničanom, kaj šele kakšnega CD z njegovo glasbo, kot da skrivamo njegovo povezanost z Ribnico. V parku kulturnikov je sicer njegov kip, obstaja poimenovanje Gallusovo nabrežje. Na Zadružnem domu v centru Ribnice pa je vgrajena spominska plošča, ki samo potrjuje to ugotovitev. Plošča je zbledela in na njenem napisu ni niti pikice barve, ki bi slučajnemu mimoidočemu omogočila, da bi prebral:
Jakob Petelin Gallus – plošča na Zadružnem domu v Ribnici
SPOMINU
SKLADATELJA
JAKOBU PETELINU
GALLUSU
1550-1591
GLASBENA MATICA
LJUBLJANSKA
1973 RE
Podatke zbral in uredil: Daniel Divjak
Viri: Gallus J. Carniolus zavod, Ljubljana
Ribnica skozi stoletja, Ribnica 1982
Slovenski biografski leksikon
Župnija Stična
