Utrip časa

Dan JLA, 22. december

Prva proletarska brigada z vrhovnim komandantom v Bosanskom Petrovcu leta 1942
Prva proletarska brigada z vrhovnim komandantom v Bosanskom Petrovcu leta 1942

22. decembra se je v bivši državi praznoval Dan JLA (Jugoslovanske ljudske armade). Na ta dan je bila leta 1941 v mestecu Rudo, na osnovi odločitve CK KPJ in Vrhovnega štaba NOPOJ ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je izbojevala prvo pomembno zmago v svoji prvi borbi s sovražnikom. Enota je bila ustanovljena 21. decembra 1941, le dan pred pomembno bitko in je predstavljala pomembno vojaško enoto. V začetku jo je sestavljalo 5 bataljonov s skupaj 1200 borci, kasneje je bil dodan še 6. bataljon.

Prva proletarska brigada z vrhovnim  komandantom v Bosanskom Petrovcu leta 1942

Prva proletarska brigada z vrhovnim komandantom v Bosanskom Petrovcu leta 1942

Njen prvi komandant je bil Koča Popović, ki je kasneje v Jugoslaviji bil tudi zunanji minister. Oznaka proletarska je pomenila ideološko opredelitev oziroma tisti družbeni razred, ki je v skladu z marksistično doktrino predstavljal tistega, ki naj bi izvedel socijalistično revolucijo. Kasneje je oznaka proletarski izgubila ideološko oznako in so oznako »proletarska« dobile najelitnejše partizanske enote, katere so se izkazale v borbah.

Marca 1945 je iz Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije bila ustanovljena Jugoslovanska armada (JA), ki pa se je leta 1951, ob desetletnici obstoja, preimenovala v Jugoslovansko ljudsko armado ( JLA). Sestavljale so jo kopenska vojska, letalstvo in mornarica. Politični in vojaški vrh sta se po vojaškem posredovanju Sovjetske zveze na Češkoslovaškem leta 1968 odločila za preoblikovanje vojske. Po posameznih republikah so bile tako ustanovljene enote Teritorijalne obrambe (TO), ki so jih sestavljali večinoma rezervisti, z namenom upočasniti vojaško delovanje morebitnega napadalca. Pomembno je bilo, da so te enote bile pod poveljstvom posameznih republik. V 90-tih letih je prišlo do razpada države in nastanka novih držav. Ribniško vojašnico je vojska zapustila 22. avgusta, primopredaja objektov pa je bila izvedena 23.avgusta 1991. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991 z ladjo iz koprskega pristanišča in 29. maja 1992 je JLA uradno prenehala obstajati.

Vojašnica JLA v Ribnici

Tudi v Ribnici je bila vojašnica JLA, ki je nosila ime narodnega heroja Mirka Bračiča, v njej pa je domovala artilerijska enota ( 14. map – mješoviti artilerijski puk). Praznovanje dneva JLA je bilo vedno povezano s proslavami in priložnostnimi koncerti znanih in popularnih glasbenikov iz vseh republik tedanje države. V povezavi s tem dnevom so bile v Ribnici tudi razne kulturno športne prireditve, kot so tekme domače rokometne ekipe z reprezentanco vojaškega območja ali rokometni turnirji ter organizirane razstave. V starem domu Partizana je bila na večer pred praznikom slavnostna prireditev, katere so se vojaške starešine udeležile v svojih svečanih uniformah. S tem datumom pa so bila povezana tudi posamezna napredovanja vojaških stareš in pohvale. Prireditvi je običajno sledila zabava s plesom v prostorih bivše »Restavracije« ali kasneje hotela, po izgradnji novega doma JLA pa v njem.

V knjigi »50 LET TELESNE KULTURE V RIBNIŠKI DOLINI 1906-1956« iz leta 1956 je zabeleženo tudi praznovanje dneva JLA leta 1955 v Ribnici. Predvsem je v tekstu zanimiv povdarek na vzgoji mladih, ki bi moral veljati še danes, čeprav je od tega minilo že toliko let.

»Na praznik JLA je bilo v društvo svečano sprejetih 128 najmlajših pripadnikov pionirjev in pionirk. Iz nagovora tajnika društva tov.Levsteka povzemamo lepe nauke, ki so jih prejeli mladi tovariši in tovarišice. Z današnjim dnem, je med drugim rekel tov.Levstek, Vas TVD Partizan Ribnica svečano sprejema v svoje vrste. Vi ste danes postali pripadniki društva, ki ima namen Vam pomagati, da postanete telesno in duševno zdravi člani naše socialistične skupnosti. Zdravje, moč, veselje, vztrajnost, ponos, odkritosrčnost, disciplina, pogum, enakost, demokratičnost in prostovoljnost, to so tiste vrline, ki jih mora imeti vsak naš državljan, da bi bil vrden pripadnik naše socialistične družbe. V tem Vam hoče naše društvo pomagati, vcepljati Vam te pozitivne vrline, ki so Vam že delno prirojene, da jih razvijate s pomočjo društva v sistematični in kolektivni vadbi, do čim večje popolnosti. Potem je bil novim pripadnikom in njihovim staršem prikazan krajši telesno-vzgojni program

Podatke zbral in zapisal: Daniel Divjak
Viri:
– Vojna enciklopedija, Zagreb
– Wikipedija
– 20 let samostojne Slovenije, Muzej Ribnica, avg 2011

2 komentarja

  • Ma kaj je ta prekleta jugo propaganda res potrebna? Ti zločinci so nas hoteli 91 pobit, vi pa se jih spominjate. Ničesar pa ni na tem portalu o osamosvojitvi, Demosu, Manevrski strukturi…Tega se pa nočete spominjati

  • Popolnoma se strinjam s tabo Frenk. Čas je za SLovenijo in skrajni čas da se komunistični in revolucionarni režim pošlje na smetišče zgodovine.

Komentiraj