Prvo slovensko telovadno društvo je bilo ustanovljeno leta 1863 v Ljubljani z imenom “Južni Sokol”, vendar je bilo to društvo zaradi takratnega avstrijskega pritiska na slovenski živelj, razpuščeno. Z žilavim in nenehnim hotenjem pomagati slovenskemu narodu je uspelo vodilnim, naprednim silam znova ustanoviti leta 1868 novo telovadno društvo z imenom “Telovadno društvo Sokol” v Ljubljani. Brž ko je ljubljanski “Sokol” ponovno oživel, se je vzbudilo med Slovenci zopet veliko zanimanje za ustanavljanje telovadnih društev.
razglednica ob 15 letnici Sokola v Ribnici (1906-1921), odposlana l.1921
Leta 1905 se je ustanovila “Slovenska Sokolska Zveza”. To je bila osrednja zveza vseh slovenskih telovadnih društev. Z ustanovitvijo zveze se je delo poživelo tako, da so pričela vidno naraščati telovadna društva celo na podeželju, predvsem v letih 1906 do 1910. V to razdobje pade tudi ustanovitev telovadnega društva “Ribniški Sokol”.
Leta 1906 je bil ustanovljen Ribniški Sokol. To je bilo petindvajseto sokolsko društvo po vrsti. Neposreden povod ustanovitve Ribniškega Sokola je bil obisk nekaterih Ribničanov na II. hrvaškem sokolskem zletu v Zagrebu istega leta. Navdušenje je bilo tolikšno, da so takoj pričeli s pripravami za ustanovitev Sokola.
Časopis “Slovenski narod” je o tem poročal: “Ustanovni občni zbor Ribniškega Sokola se je vršil 8. decembra v prostorih brata Andreja Podboja v Ribnici. Udeležilo se ga je 60 članov. Od Slovenske sokolske zveze SSZ je prišel brat dr. Ravnikar. Brat dr. Anton Schiffrer (prvi starosta Ribniškega Sokola) je kot predsednik pripravljalnega odbora pozdravil navzoče, zlasti brata dr. Ravnikarja ter poudarjal potrebo ustanovitve ribniškega Sokola, kar znači tolika udeležba…
Prvi odbor je bil izvoljen v naslednjem sestavu:
France Burger, prvi podstarosta
dr. Anton Schifrer, prvi starosta
Starosta: dr. Schiffrer Anton, zdravnik
Podstarosta: Burgar France, notarski kandidat
Tajnik: Špende Anton, zemljiškoknjižni oficijal
Blagajnik: Betriani Dore, učitelj
Načelnik: Juvanc Avgust, brivski mojster
Odborniki:
– Arko Ivan, tajnik posojilnice
– Lovšin Ivan ml., kavarnar
– Podboj Andrej, gostilničar in mesar
– Rus Filip, pomočnik
Pregledovalca računov:
– Fišer Bogomil, nameščenec v graščini
– Fabijan Anton, davčni kontrolor
Orodjar: Adamič Anton, delavec
Prvi telovadci Ribniškega Sokola
Ribniški Sokol pa ni bilo prvo telesno vzgojno društvo v Ribnici. Že okoli leta 1830 je v trgu imelo močno postojanko ribniško strelsko društvo. Njegov program pa ni bila telesna vzgoja, temveč je bilo streljanje bolj pretveza za razne nedeljske prireditve, vrtne zabave ter parade ob tedanjih cerkvenih in državnih praznikih. Za bolj resno društvo, ki ga ne moremo prezreti pa je bilo društvo ribniških kolesarjev. Iz izvlečka dnevnika pokojnega Jakoba Oražma, ključavničarskega mojstra in vnetega podpornika sokolske ideje v ribniški dolini je zapisano:
fotografija Kolesarski klub Ribnica, Ilustrirani Slovenec l.1931
“Leta 1899 je bilo osnovano Kolesarsko društvo v Ribnici. Imenovalo se je “Klub slovenskih biciklistov ribniške doline”. Obstanek kluba na podlagi predstoječih pravil je visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 16. maja 1900 št. 1931 potrdila. Članov kluba je bilo 41. Prirejali so izlete ob nedeljah v Ortnek, Velike Lašče, k Sveti Trojici, Sodražico in drugam. Prirejali so jour fixe, kolesarske veselice in različne zabave. Ako je kak član umrl, je dobil venec od kluba. Ko se je leta 1906 ustanovilo Sokolsko društvo, se je klubovo premoženje uporabilo za nakup telovadnega orodja. Potem se je klub kolesarjev razpustil”.
Torej je bil kolesarski klub nekak predhodnik Sokola in njegovo premoženje prva baza za nakup telovadnega orodja novega društva.
Podatke zbral in zapisal Peter Lesar
vir: knjiga 50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini 1906-1956, in osebni slikovni arhiv
Čas bi že bil, da ta dom postane zopet “Sokolski dom”!