Šport

Predsednik RD Riko Ribnica Marko Obrstar o ribniškem rokometu

Janez Škrabec in Marko Oberstar
Janez Škrabec in Marko Oberstar

Ribnica – Rokometno društvo Riko Ribnica je v minuli sezoni s tretjima mestoma v slovenski ligi in pokalu doseglo najboljši uvrstitvi v 60-letni klubski zgodovini. Marko Obrstar je predsednik kluba od leta 2004, Robert Beguš pa je že četrto leto trener zasedbe iz dežele suhe robe.

Marko Obrstar je pred več kot desetletjem kot občinski svetnik sodeloval v skupini, ki je pomagala pri reševanju rokometa v Ribnici, maja 2004 pa je postal prvi mož kluba. V Kočevju rojeni Obrstar, ki se pred tem niti profesionalno niti ljubiteljsko ni ukvarjal z rokometom (bil je atlet in košarkar), se spominja, da je bil klub pred propadom. »Bankrot je bil pred vrati, članska ekipa je izpadla iz prve lige, čeprav smo v tisti sezoni odprli posodobljen športni center v Ribnici. Klub je bil zrel za stečaj, kajti minusa je bilo za 20 milijonov tolarjev oziroma zdajšnjih okoli 80.000 evrov,« pravi Marko Obrstar, ki je dolg saniral v pičlih dveh letih, ekipa pa se je hitro vrnila v prvoligaško druščino.

Od leta 2008 je Ribnica stabilen in uspešen prvoligaš, tudi po zaslugi skupine Riko in njenega prvega moža Janeza Škrabca. V pretekli sezoni je klubski proračun znašal 230.000 evrov, letos bo od 280.000 do 300.000 evrov. »Denarno smo v varnih vodah in ne hodimo po robu prepada. To je znesek, ki smo ga sposobni priskrbeti, večjih številk pa si ne upamo tvegati, da ne bi ogrozili obstoja in delovanja kluba,« se zaveda 51-letni Obrstar, ki ne skriva višine in strukture proračuna. »Riko, generalni pokrovitelj, pokrije tretjino ali še več. Od občine dobimo dvorano v brezplačno uporabo in še okoli 10.000 evrov, toda vseeno smo denarno iz tega naslova še vedno daleč najmanj ‘obdarjeni’ med vsemi slovenskimi prvoligaši.«

Liga Seha le v službi kapitala

Obrstar je eden redkih, ki v zadnjih letih javno in ostro nasprotuje temu, da slovenska kluba zaradi igranja v regionalni ligi Seha ne nastopata že v rednem delu domače lige. »Nikoli nisem nasprotoval temu, da kateri koli slovenski klub igra v Sehi, ampak le temu, da se pridruži šele v končnici za prvaka in torej izpusti redni del. Celjani in Velenjčani so se tega otepali z vsemi štirimi in na koncu jim je uspelo. No, zdaj imajo Seho, a ne vem, kakšno zadoščenje imajo, če so nekonkurenčni najboljšim, kot sta Veszprem in Vardar, premagujejo pa ‘leve’ klube, kot sta Izviđač in Nexe. Njun odhod v Seho ni bil posledica pravih argumentov, ampak bolj v službi kapitala,« pravi Obrstar, ki je nasprotoval že prvi poroki s Seho pred tremi leti, ko je vodstvo lige tik pred zdajci z izsiljevanjem dvignilo kotizacijo za vsak klub na 150.000 evrov na sezono in je vse padlo v vodo, že pred tem pa je RZS zaradi Sehe izsilila povečanje prve lige z 12 na kar 14 klubov.

»Prva napaka je bila storjena, ko se je slovenska liga zaradi prvega načrtovanja vstopa v Seho povečala na 14 klubov. Takrat so se nekateri šli kravje kupčije, kot na primer glede tega, da Krško ne izpade Že takrat smo nekateri glasno opozarjali, da je treba prvo ligo skrčiti na deset klubov, ne pa razširiti na 14. Pri drugi poroki s Seho nas je jeseni lani enajst klubov nasprotovalo temu, da Celje in Gorenje ne igrata rednega dela domače lige, na koncu smo ostali le štirje,« je oster Obrstar. V neigranju dveh najboljših klubov v rednem delu vidi slabo naložbo za prihodnost: »Kratkoročno in dolgoročno je takšna odločitev samomor za slovensko ligo, njeno prepoznavnost in zanimivost, medijsko odmevnost, mlade igralce, rokometna središča Če bi imeli v Sloveniji 10-člansko prvo ligo, kot jo ima tudi nogomet, v katerem se igra štirikrožno 36 tekem in brez končnice, bi bilo to zanimivo in atraktivno ter nikakor ne bi potrebovali prav nobene balkanske lige.«

Vujovićev »nacionalni interes«

Ribniški klub in predsednik sta se v središču pozornosti znašla tudi nedavno, ko je selektor slovenske izbrane vrste Veselin Vujović želel pripeljati reprezentanta Nika Henigmana in/ali Jana Grebenca (oba igrata na položaju levega zunanjega) iz Ribnice v Zagreb, v katerem je takrat še bil trener, do januarskega SP, potem pa bi se vrnil(a) v Ribnico. To naj bi storil v »nacionalnem interesu« za reprezentanco Slovenije in z blagoslovom predsednika RZS Franja Bobinca. »Posoditi igralca za nekaj mesecev v drug klub je, glede na naše ambicije v domači ligi in pokalu ter v Evropi, povsem nesprejemljivo. Kakšen nacionalni interes? Že ob omembi teh besed dobim kurjo kožo. To so smešne izjave in zgodbice za otroke. Po porazu Zagreba v Celju je začel Vujović iskati alibije in sočasno izrazil tudi razočaranje, ker mu Ribnica v domnevnem nacionalnem interesu ni šla na roko. Ko je Vujović prišel na to idejo in jo predstavil Bobincu, bi slednji moral reči: ‘Poslušaj, selektor, to je stvar klubov. Povej to v Zagrebu in naj se povežejo z vodstvom ribniškega kluba ter se skušajo dogovoriti.’ Žal se je Bobinac postavil v vlogo posrednika in se znašel tudi v navzkrižju interesov. Glede na to, da je Zagreb takrat slabo igral, imam občutek, da je Vujović želel prek domnevnega nacionalnega interesa na lahek način in poceni priti do našega dobrega igralca ali celo dveh za svoj klub,« je kritičen Obrstar.

Po Obrstarjevih besedah ima Riko Ribnica svoje tekmovalne cilje in dobro sestavljeno ekipo, zato se mu zdi Vujovićeva in Bobinčeva ponudba smešna, čudna in podcenjevalna. »Kot da bi nekdo želel dejati, da ima Ribnica dva leva beka, pri čemer obeh ne potrebuje. In bi lahko vsaj enega začasno posodila, saj igra v neki kmečki ligi. To ni spoštovanje do našega kluba. A naj bi vse, kar smo gradili v zadnjih dvanajstih letih, s takšnimi dejanji začeli podirati in delati neumnosti pri igralskih rošadah? Meni bi se ljudje upravičeno smejali. Verjetno sta tako Bobinac in Vujović zdaj jezna name, toda predsednik bi moral malo ustaviti svojega megaselektorja, ki v javnosti preveč govori o stvareh, za katere ni potrebe in s katerimi se mu sploh ni treba ukvarjati,« dodaja Obrstar.

V ekipi kar enajst Ribničanov

Robert Beguš, ki je v preteklosti med drugim vodil tudi Olimpijo, Krim, Škofljico in žensko reprezentanco Slovenije, je trener Ribnice že četrto sezono zapored. V Grosupljem živeči Ljubljančan je v premierni sezoni 2013/14 osvojil četrto mesto, v naslednji peto, v pretekli tretje. S še nekaj igralci iz Ljubljane in okolice se enkrat dnevno s kombijem vozi na trening v Ribnico, od 16 igralcev pa je v ekipi kar 11 Ribničanov. »Popoldan treniramo, dopoldan pa gredo tisti igralci, ki imajo možnost, v fitnes. Mnogi namreč hodijo v precej telesno naporno redno ali honorarno službo, nekateri tudi študirajo,« pojasnjuje 47-letni Robert Beguš, trener trenutno vodilnega in še edinega neporaženega kluba v ligi. Odkar je v Ribnici, ima letos klub prvega pravega tujca. V pretekli sezoni je bil član kluba Estonec Andris Celminš, ki je prišel na posojo iz Gorenja in se je letos vrnil v Velenje, v Ribnico pa so pred sezono pripeljali 29-letnega in kar 203 centimetre visokega levorokega ostrostrelca Alena Kulenovića, a je zaradi poškodbe doslej le malo igral.

Ribničani so bili v pretekli sezoni dvakrat tretji – tako v slovenski ligi kot pokalu, v katerem so tudi gostili sklepni turnir najboljše četverice. »Vsako sezono je osnovni cilj v domači ligi uvrstitev v končnico za prvaka, med šest najboljših klubov. Želimo ponoviti lanski dosežek, v pokalu pa je veliko odvisno od žreba, a upamo na ponovno uvrstitev med četverico,« se nadeja Beguš, ki je z uspehi visoko postavil letvico klubskih želja in ciljev. »Ko sem prišel v Ribnico, sem čutil določen pritisk, saj sem se moral kot trener ponovno dokazati. Sočasno sem želel doseči boljše rezultate kot moji trenerski predhodniki, kar mi je tudi uspelo. Odkar sem v Ribnici, smo dosegli tri najboljše uvrstitve v domači ligi v klubski zgodovini. Zdaj tega pritiska ne čutim več,« ocenjuje Beguš, ki pogodbo s klubom podpisuje vsaki dve leti, sedanja pa poteče po tej sezoni.

Evropa kot velika nagrada

Po četrtem mestu v domači ligi v prvi sezoni pod Beguševim vodstvom so Ribničani odpovedali igranje v pokalu EHF, po tretjem v pretekli so le sprejeli evropski izziv. Bili so neposredno uvrščeni v tretji krog, nedavno pa so na žrebu na Dunaju za nasprotnika dobili romunsko Politehnico iz Timisoare, s katero se bodo dvakrat pomerili novembra. »Če nastop v Evropi ni denarno pokrit, je nesmiseln. Dolgo potovanje v tujino in neatraktiven nasprotnik ti lahko odnese velik del proračuna, potem pa zmanjka za plače, nižje selekcije in drugo. Letos smo se odločili za Evropo, ker si to klub, igralci, sponzorji in Ribnica zaslužijo, da se tudi v mestu enkrat igra evropska tekma. Politehnica? Izkušenejša in bogatejša, toda vseeno premagljiva,« ocenjuje Beguš, ki je v klubu, v katerem imajo sedem selekcij v različnih starostnih kategorijah in tri skupine mini rokometa (skupaj okoli 170 igralcev), skupaj z Janezom Ilcem in Nikolo Radićem tudi član strokovnega sveta.

Vir: dnevnik.si, Dejan Kresnik