Stanovalci posebnega zavoda Prizma v Sodražici so vse bolj obupani

Sodražica – »Žal sva se morala za pogovor o čedalje bolj nevzdržnih razmerah v Sodražici domeniti zunaj naše bivalne enote, saj moramo zdaj vsak obisk v hiši prijaviti. In bi ga. A kaj, ko po prijavi praviloma sledi zasliševanje s podvprašanji: kdo je bil, zakaj je prišel, kaj je prinesel,« sta nejevoljo za mizo v bližnjem gostinskem lokalu položila Ivan Čampa in Cvetka Bukor, stanovalca posebnega socialnega zavoda Prizma Ponikve v Sodražici.

Ivan Čampa in Cvetka Bukor

Avgusta jih je enajst kolektivno združilo moči in se uprlo načrtovani selitvi v (denarno) zavožen matični zavod, v katerem bi, kot sta takrat dejala, danes pa potrdila, lahko shirali. In ker jim je, poudari Ivan, uspel veliki met, jim vodstvo Prizme z novo vršilko dolžnosti direktorice Kristino Dokl, ki zavod vodi na daljavo – je namreč direktorica doma upokojencev na oddaljenem Ptuju – izstavlja vedno višje račune.

»Vedejo se tako, kot da mi nič ne vemo. Smo samo ljudje, mar ne?« potrt dvigne glas Ivan. Cvetka doda: »Glede obiskov bi potolažila nadrejene. Vsakdo, ki prestopi vrata enote, to so zgolj svojci in prijatelji, nekaj prinese in nič ne odnese. Zadnjič je bila pri nas psihologinja. Dejala sem ji, da se počutimo kot za zapahi. Veliki brat nam nenehno sledi, to je strašanska nadloga. Čemu, sem jo vprašala. Sicer pa sem za pogovor z vami od Centra za socialno delo Cerknica dobila pisno potrdilo, da ne bom imela težav.«

Sogovornika sta izpostavila, da se jim v zadnjem času kratijo osnovne pravice, zelo so potrti zaradi posegov v zasebnost

Preprosto ne razumeta zasuka in novega hišnega reda. »Moj konjiček je glasba. Pri meni je bil fotograf, saj skupaj pripravljava predstavitev novega glasbenega komada. Joj, so se vtikali v moje delo, češ po kaj pa ta hodi k tebi,« je žalosten Ivan. Nalogo nadzornikov naj bi prevzeli delavci v enoti, s katerimi se sicer dobro razumejo, a najbrž po navodilih vodstva Prizme. »Razmere so se tako poslabšale, da stanovalci podpirajo spremembe. Kakšne? Nočemo biti več del sedanjega zavoda, zato smo navezali stike z zavodom Paradoks, zavodom Draga pri Igu, občino Sodražica in tudi Domom starejših občanov Ribnica. Srčno upamo, da nas bo kdo vzel pod svojo streho, saj pod takim pritiskom ne zdržimo več,« poudarita Cvetka In Ivan.

Stanovalci prihajajo iz bližnje okolice in z ljubljanskega območja

Hrana se je zelo poslabšala, kakovostno in količinsko. »Ponoči nas zebe. Nismo prepričani, da je v cisterni dovolj olja za ogrevanje sedmih sob, kuhinje in drugih prostorov. Po novem moramo vsak prevoz do zdravnika v Ribnico ali Ljubljano plačati. Ja, hudi so ti varčevalni ali maščevalni ukrepi,« malce v kruti šali pove Cvetka.[oglas tip=”468×60″ p=”C”]

Žalostna je tudi Mojca Maček

[to_like id=”8450″]Osupnila je nad pošto, ki jo je prejela z matičnega zavoda. Pokaže račun. »Za prevoz k zobozdravniku iz Sodražice do Vidma – Dobrepolje in naprej do Grosupljega ter za vrnitev v Sodražico so mi na potnem nalogu izstavili račun, podpisana je direktorica, za 120 evrov! Je to normalno? Nihče nas ni opozoril na tako visoke stroške. Od kod naj plačam?« je dejala sesuta Mojca. »Pa da ne boste mislili, vse storitve v enoti so plačane! Jaz za 21 let dela v Kovinoplastiki Lož prejemam 400 evrov pokojnine, razliko do 1100 evrov, kolikor nanesejo vsi stroški, pa pokrije moja občina Loška dolina. Ostane mi 50 evrov žepnine.« Ivan pokojnino prejema po starših. Tudi njemu levji delež za bivanje, cena oskrbovalnega dne je 37,24 evra, odšteje občina Ribnica.

In še v nečem si je vseh enajst stanovalcev enotnih. Do ureditve razmer, kakršne koli pač bodo, zahtevajo vrnitev vodje enote Irene Nadler, ki je premeščena v Ponikve, saj so ji zaupali tudi osebne stvari, v vsem jim je pomagala, bila je povezovalni člen. Po njenem odhodu so odnosi razrahljani, gojenci doma pa prestrašeni, odrinjeni, prepuščeni vsak sebi. Z njeno navzočnostjo bi bilo težav manj ali pa sploh nič,« pravita Cvetka in Ivan, pritrdi jima tudi Mojca.

Odzvala se je tudi v. d. direktorice Kristina Dokl

Zapisala je, da so navedbe preverili pri stanovalcih in jih v celoti zavračajo. »Stanovalci so povedali, da jih ne zebe, da imajo dovolj hrane, da so s storitvami zavoda zadovoljni. Dejali pa so, da se bojijo, da bi takšen položaj res nastal. Z osebjem je večina stanovalcev zadovoljna. Pravic in svoboščin jim ne omejujemo. V zavodu pa veljajo določena pravila, ki jih moramo spoštovati vsi, tako stanovalci kot zaposleni. Konkretno razporejanje zaposlenih za področje zdravstvene nege in oskrbe je v pristojnosti namestnika direktorja za zdravstveno nego in oskrbo. Zaradi varstva osebnih podatkov javnosti ne moremo posredovati vzrokov za nerazporeditve posameznikov na določena delovna mesta. V zavodu se trudimo, da imajo stanovalci osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo v skladu z veljavnimi standardi. To bomo zagotavljali tudi v bodoče.« Komu bolj verjamete?

Vir: slovenskenovice.si, Milan Glavonjić[/to_like]