Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je sprejelo pritožbi 14-članske romske družine Novak iz Dobruške vasi v občini Škocjan ter dveh Romov, očeta in sina, Branka in Aleksa Hudoroviča iz Goriče vasi pri Ribnici. Slovenija mora na vprašanja sodišča odgovoriti do sredine septembra.
Tolerirajo romska naselja, vode pa ne dajo
Sodišče zanima, kako Slovenija odgovarja na očitke o kršenju treh členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker država pritožnikom ni zagotovila pitne vode in sanitarij, čeprav so oblasti dolga leta tolerirala nelegalna romska naselja.
ESČP tudi sprašuje, ali je Slovenija zagotovila zakonodajni okvir za dostop do čiste pitne vodne in sanitarij ranljivim skupinam, kot so Romi, in ali imajo pritožniki možnost zaprositi za pomoč oblasti pri preselitvi v urejena naselja.
Slovenija bo morala do sredine septembra še odgovoriti, ali si je prizadevala za izboljšanje življenjskih razmer pritožnikov in romske skupnosti ter če ne, ali gre za diskriminacijo.
Zakaj država čaka na poraz v Strasbourgu?
Romom pri pritožbi pomaga nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International Slovenija (AIS), pred evropskim sodiščem pa jih zastopa znana odvetnica Nina Zidar Klemenčič.
Blaž Kovač iz AIS pravi, da kljub njihovemu dolgoletnemu lobiranju in iskanju rešitev za težave Romov slovenski politiki tega izziva ni uspelo razrešiti, zato so se odločili, da presojanje tega vprašanja prepustijo ESČP.
“To je, žal, edini res učinkovit način za varstvo človekovih pravic, še posebej za ranljive skupine na robu. Zaradi dolgotrajnosti postopkov je to sicer slabo, po drugi strani pa je dobro, da imajo pritožniki v rokah nekaj učinkovitega. Čudi me, da se država tega ne zaveda, žal pa nam je, da postopka nismo sprožili že prej. Dostop do vode leta 2015 bi vendar moral biti samoumeven,” nam je dejal Kovač.
Vodja projektov na AIS še pravi, da bo ESČP po njegovem vedenju prvič odločalo o kršitvi pravici do pitne vode. Prav zato bo imela odločitev evropskega sodišča v tej primeru tudi širši pomen.
Kako draga bo kršitev človekovih pravic Romov?
Slovenija je na ESČP izgubila v dveh pomembnih zadevah, ki sta jo tudi finančno zelo obremenili. Po dolgoletnem zatiskanju oči pred kršitvami osnovnih človekovih pravic izbrisanim je morala država na koncu vendarle sprejeti ustrezen zakon.
Ta je med drugim uredil tudi odškodninsko shemo za denarna nadomestila zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivališča, s katerim je več 25 tisoč pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije izgubilo osnovne socialne in druge pravice.
A sage še ni konec, saj je na ESČP še kar nekaj tožb izbrisanih, ki jih zakon ne zajema, in tistih, ki menijo da so odškodnine prenizke. Po nekaterih ocenah bi lahko državo dolgoletno kršenje človekovih pravic na koncu stalo več kot sto milijonov evrov.
Podoben primer, a manj tragičen kot v primeru izbrisanih, so hrvaški in bosanski varčevalci nekdanje Ljubljanske banke, ki so zaradi sporov o nasledstvu nekdanje skupne države ostali brez svojih prihrankov. Tudi v tem primeru bo morala Slovenija po sodbi ESČP povrniti škodo, ki bo presegala 380 milijonov evrov.
Čeprav gre tudi pri Romih za sistematično in množično kršitev človekovih pravic, pa ni pričakovati, da bi šlo za tako velike vsote kot v primeru izbrisanih in varčevalcev LB.
Tudi če imajo Romi denar, težave ne izginejo
V AIS opozarjajo, da so številne Rome v naselja napotile oblasti in tam večinoma živijo že več desetletij oziroma več generacij.
Pogosto se iz njih ne morejo izseliti, če imajo dovolj denarja za najem ali nakup nepremičnine, pa se preselitvi velikokrat uprejo njihovi nesojeni novi sosedje. Lokalne oblasti pa jim ne zagotavljajo socialnih stanovanj.
Veliko Romov na Dolenjskem živi v ločenih naseljih, kjer nimajo vode in elektrike. Vodo včasih dobijo na javnih mestih, na primer na pokopališčih ali bencinskih črpalkah, nekateri pa celo iz potokov.
Kateri členi Evropske konvencije o človekovih pravicah naj bi bili kršeni?
Tretji člen: Nikogar se ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati.
Osmi člen: Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja.
Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.
Štirinajsti člen: Uživanje pravic in svoboščin, določenih s konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.
Bo začarani krog rušitev prekinilo ustavno sodišče?
Po slovenski zakonodaji bivališča brez gradbenega dovoljenja ne dobijo dostopa do osnovne infrastrukture. To je v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic – dostop do vode je namreč človekova pravica, ki bi jo morala država zagotoviti vsem državljanom, opozarjajo v AIS.
Za reševanje težav Romov bo pomembna tudi presoja ustavnega sodišča v primeru nelegalne gradnje prebivalca romskega naselja Dobruška vas. Upravno sodišče je namreč prekinilo postopek odločanja o tožbi proti inšpektoratu za promet, energetiko in prostor.
Sodišče je ustavno sodišče prosilo, naj odloči o ustavnosti zakona o graditvi objektov, saj je ocenilo, da v primeru romskih naselij inšpektorji ne upoštevajo posebnih okoliščin, povezanih z nastankom teh naselij, in da bi rušenje objektov pomenilo kršitev načel pravne države. Romi namreč v naseljih dejansko in neprekinjeno prebivajo, nimajo pa možnosti za bivanje v drugih primernih stanovanjih.
Bo začarani krog prekinil Miro Cerar?
Za komentar tožbe skupine Romov na evropskem sodišču smo prosili tudi predsednika vlade in SMC Mira Cerarja. Ta se je marca sestal s predstavniki Amnesty International Slovenija, jim zagotovil, da je naklonjen iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja romske manjšine, in obljubil, da bo k ukrepanju zavezal pristojne ministre.
V AIS pričakujejo novo srečanje s predsednikom vlade, ki je obljubil sestanek v treh mesecih, a se še ni zgodil. V AIS sicer pravijo, da so v stiku s Cerarjevim kabinetom in da sestanek pričakujejo po dopustih.
Na premierjev odgovor na naša vprašanja, na primer na to, kaj bo storil, da Slovenija ne bo znova obsojena pred evropskim sodiščem, še čakamo.
V SMC so prvaki v splošnosti
Poglejmo še, kako na splošno je stranka predsednika vlade v predvolilni kampanji odgovorila na vprašanja AIS, ali se je pripravljena zavezati k uresničevanju človekovih pravic Romov:
“SMC je zavezana z ustavo in slovenskim pravnim redom, ki vključuje vse mednarodne zaveze, ki jih je Slovenija ratificirala, torej tudi k spoštovanju in uveljavljanju 12. protokola h konvenciji o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin o splošni prepovedi diskriminacije. Zato spoštujemo človekove pravice vseh ljudi in se ne želimo posebej politično zavezovati k spoštovanju človekovih pravic le določenih skupin. Storili bomo vse, kar bo v naši moči, da bo delovala pravna država, in na ta način bodo tudi spoštovane človekove pravice vseh ljudi v Sloveniji.”
Vir: siol.net
