Opozarjamo na spremembe – reorganizacijo NMP (nujna medicinska pomoč), ki jo je minister za zdravje napovedal za začetek leta 2023. V grobem gre za to, da želi zmanjšati število mest, kjer imajo sedaj ljudje 24 urni dostop do dežurnega zdravnika – nujne medicinske pomoči. Trenutno je v Sloveniji dobrih 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu tudi v nočnem času in med vikendi in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti nujne medicinske pomoči, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom izvozijo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem.
Trenutno je mreža dežurnih mest dobro razvejana, tako, da imajo možnost vsi prebivalci Slovenije prejeti nujno medicinsko pomoč, ko jo potrebujejo. Nekateri zelo hitro, drugi, ki so od dežurnih mest bolj oddaljeni pa že sedaj čakajo na prihod reševalnega vozila relativno dolgo. So stanja, ko o življenju ali smrti odločajo minute in še posebno takrat je pomembno, da pride pomoč čim prej.
V načrtu reorganizacije pa se močno zmanjšuje število dežurnih mest z zdravnikom. Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo s tem precej prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen Urgentni center (UC) ali satelitski urgentni center (SUC). Pomoč bo tako prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih (npr. srčni zastoj, kjer vsaka minuta, ko bolnik ne prejme primerne oskrbe, zmanjša možnost preživetja za 10%) celo do razlike med preživetjem in smrtjo. Poleg daljšega čakanja v primeru poslabšanega zdravstvenega stanja ljudi se bodo z izgubo dežurnega zdravnika pacienti v času dežurstva morali na pregled tudi pri drugih manj nujnih stanjih (angina, bolečina v prsnem košu, pljučnica, ipd.) namesto v lokalni zdravstveni dom peljati v oddaljeni UC ali SUC, kjer bo edino mesto 24 urne oskrbe. Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj.
Ministrstvo to upravičuje predvsem z nižjimi stroški in manjšimi obremenitvami družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe (vanjo se sicer vključujejo tudi drugi profili zdravnikov, predvsem urgentni zdravniki), vendar to gotovo ne odtehta vseh slabosti, ki jih nov sistem prinaša. Prav tako dežurni zdravnik pregleda v dežurstvu precej pacientov, ki ob trenutnih razmerah ne uspejo v doglednem času priti na pregled k osebnemu zdravniku bodisi osebnega zdravnika sploh nimajo. Tudi ti pacienti, ki sicer nimajo vedno potrebe po nujni medicinski pomoči, bodo odslej še težje prišli do zdravstvenih storitev.
Podobne spremembe so se poskušale narediti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc, vendar takrat projekta zaradi upora lokalnih skupnostih niso uspeli izpeljati. Sedaj pa se poskuša izpeljati skoraj identičen projekt.
Ministrstvo pripravlja spremembe brez javne razprave, tudi stroka razen ozkega kroga o spremembah ni obveščena. V zadnjem tednu prihajajo na dan informacije in dokumenti, ki govorijo o zgoraj napisanem in velika večina stroke se s spremembami ne strinja in želi, da se javno oznanijo preden se uveljavijo in se sprejme nov zakon o nujni medicinski pomoči.
Delovna skupina na MZ je pripravila elaborat „Projekta celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022“ oz. »Elaborata analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov«. Dokument odraža pogled le določenih ljudi na problem. Ne govori pa o tem kako bodo določeni deli Slovenije prikrajšani zaradi ukinitve dežurnih mest na periferiji. Vlada ima pripravljen tudi PR s katerim bo poskušala prepričati župane in ljudi, da je projekt dober, vendar že samo dejstvo, da vse pripravlja po tihem in da namerava brez splošne razprave v javnosti že v manj kot 1 mesecu sprejeti spremembe in nov zakon, govorijo sami zase. Če so stvari transparentne in dobre, ni razlogov, da se ne bi o njih pogovarjali in ni potrebe po tem, da se delajo v tajnosti znotraj majhne skupine.
Članek je bil objavljen v kamniškem lokalnem glasilu. V naslovu članka pa je podana skrb, da se tudi Ribnici obeta, da bo lahko ostala brez dežurnega zdravnika.
Predlagam, da nam občanom, nekdo od poklicanih in pristojnih za upravljane janvnega zavoda ZD, predstavi razmere oz. vzroke za take obete in možne rešitve, da se ohrani mesto dežurnega zdravnika.
Ker je to javni Zavod, ima Svet zavoda, ki je najvišji organ vodenja oz. upravljanja Zavoda.
Zato bi bilo prav, da Svet zavoda predstavi občanom svoj pogled, kakšne so možnosti za ohranitev dežurnega zdravnika.