Ljubljana – Pred leti so se največja javna naročila z evropskim sofinanciranjem delila med gradbene gigante SCT, Vegrad, Primorje… Zdaj so na vrhu seznama izbranih podjetij avstrijsko gradbeno podjetje, Slovenske železnice in družba Janeza Škrabca. Eden večjih poslov pa je odšel celo v srbske roke.
Nova linija montažnih hiš, ki jo je s slovenskim podjetjem Riko oblikoval Philippe Starck. Foto: riko
Včasih so v Sloveniji odmevale vesti, kako slovenska gradbena podjetja uspešno pridobivajo posle v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Nedavno pa je iz Srbije prišla naslednja novica: podjetje Jedinstvo iz mesta Sevojno je uspešno kandidiralo na slovenskih javnih razpisih in pridobilo za 32 milijonov evrov poslov za gradnjo vodovodnega omrežja v občinah Lendava, Črenšovci, Velika Polana, Turnišče, Odranci, Dobrovnik in Kobilje.
Iz Jedinstva so zadovoljno sporočili, da bo imelo zaradi tega naročila 200 zaposlenih delo najmanj poldrugo leto. Naložba v Prekmurju se bo s kar 85 odstotki financirala iz evropskih kohezijskih skladov, preostali delež pa bo poplačala Slovenija.
Pridobitev posla podjetja iz Srbije postavlja vprašanje, katera slovenska podjetja so po propadu večine večjih gradbenih podjetij (SCT, Primorje, Vegrad…) še sposobna izvajati javna naročila, ki so sofinancirana z evropskim denarjem.
Panoga na skrajni meji
»Mislim, da smo zdaj v gradbeništvu popolnoma resetirani, da smo na neki ničelni točki in da je minilo obdobje, ko smo se spraševali, ali bo država še oddala kakšno naročilo,« je sedanje razmere opisal Mirko Požar, predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije.[oglas tip=”160×600″]Podobno meni tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. »V prihodnjih dveh mesecih bom v imenu ministrstva podpisal za skoraj 200 milijonov evrov novih sofinancerskih pogodb za izvedbo projektov gradnje kanalizacije, zagotavljanja pitne vode, čistilnih naprav in centrov za ravnanje z odpadki,« je nedavno poudaril minister. »Gradbeništvo nam sporoča, da smo zdaj tako uspešni, da je prišlo do svojih zgornjih meja sposobnosti spremljanja razpisov.«Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je do junija letos oddalo za 140 milijonov evrov poslov v okviru operativnega razvojnega programa okoljske in prometne infrastrukture. Potrdili so tudi za dobrih 55 milijonov evrov javnih razpisov in neposrednih potrditev naložb v okviru operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov. Skupna vrednost naložb, ki se bodo izvajale do leta 2015, znaša več kot 790 milijonov evrov.
Največji posel Strabagu
»Najtežja« letos podpisana pogodba je vredna 45 milijonov evrov in se nanaša na naložbo v rekonstrukcijo železniških postaj Ptuj, Ivanjkovci in Ljutomer. Posel bo izpeljala državna družba Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje. Če pa pogledamo še podatke iz let 2011 in 2012, se izkaže, da si je največji posamezni posel lani zagotovil Strabag. Za gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju bo avstrijski gradbeni gigant prejel 134,6 milijona evrov.Po številu uspešnih kandidatur pa je nesporni zmagovalec krize podjetje Riko Janeza Škrabca, ki se je prav te dni lahko pohvalilo z novim uspehom. V občini Cerknica bo gradilo kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo na območju naselja Rakek. Naložba v vrednosti 10,8 milijona evrov se bo sklenila konec leta 2015.»Strateško odločitev, da bomo kandidirali na razpisih s področja ekologije in okoljskega inženiringa, smo sprejeli pred približno petimi leti,« nam je razložil Škrabec. »Tedaj smo zaposlili mladega sposobnega inženirja strojništva, naš prvi projekt pa je bila gradnja naprave za reciklažo steklene volne. Zdaj pa smo že tako daleč, da bomo do oktobra sklenili več pogodb v skupni vrednosti 170 milijonov evrov, med drugim za gradnjo regijskih centrov za ravnanje z odpadki v Novi Gorici in v Novem mestu.«
Nekoč 10 konkurentov, zdaj nikogar
Konkurenca na teh razpisih je zelo majhna, ugotavlja Škrabec, dogaja se celo, da je Riko edini kandidat. »Ko smo pred petimi leti zmagali na razpisu za 15 milijonov evrov vreden projekt vodooskrbe v Beli krajini, je konkuriralo deset podjetij. Zdaj takšnega boja že dolgo ni več zaradi zelo visokega praga vstopa, ki jih druga podjetja ne izpolnjujejo, ker nimajo ustreznih bonitet in možnosti pridobitve bančnih garancij. Vendar pomanjkanje konkurence ne pomeni, da mi to cenovno izkoriščamo, da se gradi dražje, kot bi se lahko, saj so cene projektov že opredeljene in omejene s projektantskimi ocenami,« nam je zatrdil prvi mož Rika, ki že načrtuje, kako bi s pridobljenimi projekti in referencami naskočil tuje trge, predvsem Hrvaško, Ukrajino in Belorusijo.Požar je prepričan, da so slovenska gradbena podjetja še zmeraj konkurenčna. »Vendar dokler ne bo urejenega sistema, ne moremo govoriti o ponovnem zagonu gradbeništva,« opozarja Požar. Ključni problem je, da so se v preteklosti slovenska podjetja izčrpavala, ko se je na razpisih dosledno izbralo po metodi najnižje cene.
Ne znajo prepoznati dampinške cene
Ena izmed rešitev bi lahko bila, če bi se na razpisu že takoj izločilo najcenejšo in najdražjo ponudbo. »Pri nas pa obstaja zaveza javnih investitorjev, da zmeraj izbirajo cenovno najugodnejšega. Kar je na neki način tudi razumljivo. Vendar javni naročniki nimajo nikogar, ki bi znal prepoznati dampinško ceno, ker v projektih ni ustrezno urejenih popisov del.«Zato je ključno, da javni naročnik ne privoli v izvedbo pomanjkljivih projektov, ki so v preteklosti bili ključna osnova, na kateri so lahko veliki propadli igralci naknadno sklepali anekse in je država tako izgubljala na desetine milijonov evrov. »Naša zbornica je zato že leta 2011 spisala navodila za standardizacijo popisov gradbeništva, v katerih je jasno določeno, kaj je predmet gradnje. V takšnih okoliščinah projektant ve, kaj je projektiral, vlagatelj ve, koliko ga bo stalo, gradbinec ve, kaj mora narediti, uporabnik pa ve, kaj bo dobil.«Vir: dnevnik.si, Tomaž Klipšteter
