Ljubljana – Odpravljanje posledic velikih poplav bo trajalo še več let. Na večini poplavljenih območij od države niso dobili še nič. V Dobrepolju pa je za skoraj 600.000 evrov škode.
Mesec dni po poplavah se na najbolj prizadetih območjih življenje počasi vrača v vsakdanje tirnice, čeprav bosta odpravljanje vseh posledic in sanacija plazišč trajala še več let. V tem tednu bo večina občinskih komisij končala popise škode na objektih, tako da bodo znani natančnejši podatki o škodi. Po ocenah sedmih zavarovalnic z začetka tega meseca je je za več kot 35 milijonov evrov.
Večino denarja za intervencijske ukrepe, nujna popravila infrastrukture in zavarovanje varnosti prebivalcev so morali doslej zagotoviti podjetja in občine, zaradi česar se je, denimo, zagorska znašla v finančnem šoku. V Laškem bi država za najnujnejše ukrepe morala zagotoviti 300.000 evrov, a ker se to ni zgodilo, so stroški sanacije za zdaj padli na pleča občine, v Krškem so samo stroške intervencij ocenili na več kot milijon evrov, za nujno sanacijo in prvo pomoč pa je občina iz proračuna plačala 485.000 evrov.
Ni denarja za subvencijo električne energije
V dobrepoljski občini, kjer je bilo poplavljenih približno 150 stanovanjskih hiš, je občinska komisija za popis škode končala delo. Na stanovanjskih hišah ter na poslovnih, kmetijskih in na industrijskih objektih je poplava povzročila za 538.000 evrov škode in za 57.000 evrov na občinskih cestah. Škodo na kmetijskih zemljiščih so šele dobro začeli popisovati.
Dobrepoljski župan Janez Pavlin je za Delo povedal, da je občina za popravilo cest namenila 50.000 evrov in prav toliko za pomoč prebivalcem. Med drugim za nakup 43 strojev za sušenje vlage v stanovanjskih prostorih. Na posebnem občinskem podračunu so za pomoč poplavljencem zbrali 26.500 evrov. Občinsko vodstvo je prošnjo za pomoč naslovilo na 25 družb, odzvalo se jih je sedem, Pavlin pa pravi, da bi občina za poplavljence lahko namenila še dodatnih 100.000 evrov pomoči.
V najbolj prizadeti Struški dolini še zmeraj odpravljajo posledice poplav. Franc Križman iz Podtabora, ki mu je voda segala vse do balkona, ima v hiši nameščene štiri sesalnike vlage, ki iz razmočenih sten vsak dan načrpajo dobrih 30 litrov vode. Ker sesalniki porabijo veliko električne energije, je župan Pavlin dejal, da so zaprosili Elektro Ljubljana za subvencioniranje elektrike, a so jim odgovorili, da za ta namen nimajo denarja.
Domačini pravijo, da jim zavarovalnice še niso izplačale ocenjene škode. Kmetom, ki jim je krmo uničila povodenj, so na pomoč priskočili dobri ljudje iz Loškega Potoka in okolice Ribnice ter jim krmo podarili, pravi Alenka Miklič iz Podtabora. Podobne izkušnje imajo tudi nekateri njeni drugi sovaščani, ki jim ljudje pomagajo mimo občinskih in državnih ustanov. »Mi potrebujemo pomoč zdaj, in ne čez leto ali dve,« so številni kritični do države.
Vir: delo.si, B. R.