Kdo (ne)podpira Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško?

V teh dneh je in še bo veliko govora o arbitražnem sporazumu. Slovenska javnost, pa tudi politika, je razdvojena. Na kampanjo pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki bo 6. junija 2010, se je prijavilo 14 političnih strank in civilno-družbenih skupin. Od tega jih pet sporazum podpira, osem njemu nasprotuje in eni svojega stališča še niso podali. Pa poglejmo kdo je ZA in PROTI arbitražnemu sporazumu.

Med uradnimi organizatorji kampanje je tako šest parlamentarnih strank – SD, SDS, LDS, SLS, Zares in SNS, štiri zunajparlamentarne – NSi, Slovenska unija, Koper je naš in SMS-Zeleni, ter štiri civilno-družbena gibanja – Zavod 25. junij, Zbor za republiko, Zveza domoljubnih društev Hervardi ter Hrvaško kulturno društvo v Maribor.

Besedilo Zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma (pdf v izvirniku v angleškem in prevodu v slovenskem jeziku)

Kdo je ZA in PROTI?

S P I S E K sprejetih sporočil o organizatorjih referendumske kampanje (po stanju na dan 14.5.2010)
ZA	PROTI
SD SOCIALNI DEMOKRATI	SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
ZARES- nova politika	SNS SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
HRVAŠKO KULTURNO DRUŠTVO V MARIBORU	NSi NOVA SLOVENIJA – krščanska ljudska stranka
STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE	Zavod 25. junij
	Zbor za republiko
	ZVEZA DOMOLJUBNIH DRUŠTEV HERVARDI
	Slovenska Unija
	Koper je naš

Za parlamentarne stranke je bolj ali manj jasno, kakšna so njihova stališča. Med podporniki arbitražnega sporazuma s Hrvaško so koalicijske SD, LDS in Zares, ob strani pa jim stoji tudi Desus, ki se v samostojno organizacijo referendumske kampanje ni podal. Na drugem bregu pa so opozicijske SDS, SLS in SNS, ki arbitražnemu sporazumu odločno nasprotujejo in menijo, da bi ga morali volivci na referendumu zavrniti.

Izmed ostalih organizatorjev sporazum podpira le Hrvaško kulturno društvo ter Stranka mladih – zeleni Evrope, medtem ko ostali – NSi, Zavod 25. junij, Zbor za republiko in Hervardi pozivajo volivce, naj glasujejo proti sporazumu. Gibanja, ki so ideološko bolj na strani vladne koalicije, na primer Forum 21 ali pa Liberalna akademija, pa se v kampanjo niso vključila.

V NSi, ki se že dejavno pridružujejo aktivnostim SDS in SLS, menijo, da je arbitražni sporazum s Hrvaško “slab, nejasen, v Sloveniji neusklajen, izid za Slovenijo pa negotov in lahko ogrozi vitalne interese Slovenije“. Premieru Borutu Pahorju zamerijo, ker vsebine sporazuma predhodno ni uskladil tudi z opozicijskimi strankami, menijo pa tudi, da bi morali v DZ o sporazumu odločati z dvotretjinsko večino.

V Stranki mladih – zeleni Evrope so mnenja, “da je arbitražni sporazum prava pot, ki bo Slovenijo trajno pripeljala do mednarodnih voda in rešitve medsosedskih razprtij vzdolž celotne meje. Hkrati se zavedamo, da je mogoč tudi drugačen razplet, vendar enostavno ne moremo verjeti, da bi arbitražno sodišče razsojalo navijaško, zgolj v korist ene strani. Vnašanje takšnega strahu in pesimizma ter kritiziranje lastne diplomacije, strokovnjakov in politike, v kampanji proti arbitraži, je neodgovorno početje in je naravnost voda na mlin argumentom sosednje strani“.

Vlado Dimovski iz stranke Slovenske unije obžaluje nastalo situacijo, v kateri se Slovenci razdvojeni podajamo v reševanje tako pomembnega vprašanja. Meni, da bi morali biti enotni, s sporazumom pa se Slovenija odreka suverenosti, ki bi jo v medsebojnih pogajanjih s Hrvaško imela. Vlado Dimovski, ki je sodeloval v vladi Janeza Drnovška, v okviru katere je nastal sporazum Drnovšek – Račan, je omenjeni sporazum izpostavil kot minimalni standard, pod katerega se Slovenija ne sme spustiti. “Arbitražni sporazum tega minimalnega standarda nima,” je opozoril.

Nedoločni so v stranki Koper je naš. Njen predsednik, koprski župan Boris Popovič, je za STA napovedal, da bo svoje stališče do sporazuma razkril na novinarski konferenci prihodnji teden, predvidoma v sredo. Je pa nakazal, da je dostop do odprtega morja za koprsko občino življenjskega pomena, zato so se tudi prijavili kot organizatorji referendumske kampanje.

Po drugi strani pa v Zavodu 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, opozarjajo, da Slovenija s teritorialnim dostopom na odprto morje pomeni več kot želja, da bi nek dvajsetletni mejni problem zgolj pospravili z mize. Sporazumu ostro nasprotujejo in pozivajo, naj volivci 6. junija glasujejo proti. Kot poudarjajo, obstaja velika verjetnost in nevarnost, da bo Slovenija, če bo lastno usodo “neodgovorno položila v roke petim arbitrom, za vedno izgubila teritorialni dostop na odprto morje in dele nesporno slovenskega ozemlja in morja“.

V zavodu so podprli izjave Franceta Bučarja, Tineta Hribarja in Borisa Pahorja iz Panevropskega gibanja, češ da je arbitražni sporazum “kolaboracija z okupatorjem“. Tudi v zavodu so prepričani, da je del slovenskega morja pod hrvaško okupacijo, zato zahtevajo, da se mora Hrvaška najprej umakniti z zasedenih območij. Podpirajo tudi idejo, da bi bila najbolj pravična konferenca vseh naslednic Jugoslavije, na kateri bi določili meje.

V Zboru za republiko menijo, da je arbitražni sporazum slab, “ker ne omogoča teritorialnega dostopa Slovenije do odprtega morja“, je za STA dejal predsednik zbora Gregor Virant. Kritični so tudi, ker je Pahorjeva vlada ob sklepanju sporazuma iz razprave izključila opozicijo, stroko in civilno družbo. “Če bomo sporazum na referendumu zavrnili, bomo pokazali, da imamo spoštovanje do sebe, okrepili pa bomo tudi strateški položaj do Hrvaške,” pravi Virant.

Proti arbitražnemu sporazumu so tudi v društvu Hervardi, ki ga vodi Andrej Šiško. Prepričani so, da je sporazum za Slovenijo izredno slab in škodljiv. “Storili bomo vse, kar je v naši moči, da v to prepričamo tudi državljane naše države,” so zapisali na svoji spletni strani.

Interes za sodelovanje v kampanji proti arbitražnemu sporazumu so pokazali tudi v Stranki slovenskega naroda (SSN), a se niso prijavili kot organizatorji. Stranka je sicer lani z društvom Hervardi sodelovala pri zbiranju podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato, a jih je od 40.000 zahtevanih zbrala le okoli 1000.

So pa sporazum podprli v Hrvaškem kulturnem društvu Maribor. Kot je za STA povedal predsednik društva Josip Kelemen, je sporazum doslej najboljša rešitev spora o meji med državama in tudi edina možna rešitev.

Koliko bo stal referendum?

Vlada je že sprejela sklep o zagotovitvi sredstev za izvedbo referenduma. DVK (Državna volilna komisija) je sicer zaprosil za 4,3 milijona evrov, vlada pa je odobrila 2 milijona in 27.000 evrov. To bi moralo zadostovati za pokrivanje stroškov volilnih odborov in volišč. Ostala potrebna sredstva bo vlada zagotovila na podlagi dejanskih stroškov posameznim nosilcem nalog predvidoma v drugi polovici leta 2010.

Od prvega Rehnovega predloga do arbitražnega sporazuma

datum	dogodek
pregled	Slovenija in Hrvaška sta z arbitražnim sporazumom po več kot 18 letih od osamosvojitve začrtali pot za dokončno rešitev vprašanja meje. Sledi kronologija pomembnejših dogodkov, povezanih z arbitražnim sporazumom.
13. oktober 2008	Slovenija je Hrvaško opozorila, naj iz pristopnih dokumentov z EU umakne tiste, ki prejudicirajo mejo. Hrvaška je zanikala obstoj takih dokumentov, bila pa je pripravljena podpisati dvostransko izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje.
19. december 2008	Slovenija je na hrvaški pristopni konferenci z EU zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij.
21. januar 2009	Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22.1. v Zagrebu predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z EU. Predlagal je mediacijo. Vladi sta jo načelno podprli (slovenska 26.2. hrvaška 9.3.), a nista bili enotnega mnenja o njenem mandatu.
25. marec 2009	Evropski komisar Olli Rehn je predstavil nov kompromisni predlog, ki naj bi prvič vseboval ad hoc arbitražo.
22. april 2009	Evropski komisar Olli Rehn je predstavil še en predlog, ki je vseboval petčlansko arbitražno sodišče. Hrvaška ga je sprejela 5.5. (8.5. tudi v saboru), Slovenija pa je 19.5. predlagala več dopolnil.
27. april 2009	Zunanji ministri EU so prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo.
15. junij 2009	Evropski komisar Olli Rehn je predstavil s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog. Slovenija je menila, da bi bil ta t. i. drugi Rehnov predlog sprejemljiv.
18. junij 2009	Hrvaška je zavrnila drugi Rehnov predlog in tako izstopila iz procesa pogajanj ob posredovanju Evropske komisije- to je sicer Zagreb zanikal.
23. junij 2009	Evropski komisar Olli Rehn je dejal, da je sedaj čas, da državi sami najdeta rešitev.
1. julij 2009	Odstopil je hrvaški premier Ivo Sanader. Kot enega od razlogov je navedel neuspeh pri napredovanju Hrvaške na poti v EU zaradi slovenske blokade.
7. julij 2009	Na dan nastopa nove hrvaške premierke Jadranke Kosor je slovensko zunanje ministrstvo povabilo Zagreb, naj se vrne k pogajanjem o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga. Nadaljevanje pogajanj so slovenske parlamentarne stranke podprle 23.6.
31. julij 2009	Prvo srečanje premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor v Trakošćanu na Hrvaškem. Sporočila sta, da sta se dogovorila o okviru za nadaljevanje hrvaških pogajanj z EU in za rešitev vprašanja meje.
11. september 2009	Premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se v Ljubljani dogovorila o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in pogajanj o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga ob posredovanju EU. Kosorjeva je poslala švedskemu predsedstvu EU izjavo, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje.
19. september 2009	SLS je začel zbirati podporo za naknadni zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu. Do konca meseca so zbrali 6000 podpisov podpore, novembra pa so sporočili, da imajo zagotovljene podpise vseh 38 opozicijskih poslancev.
2. oktober 2009	Hrvaška je odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Hkrati so se nadaljevala pogajanja o meji ob posredovanju švedskega predsedstva EU na podlagi drugega Rehnovega predloga. Ker je imel predlog spremenjeno časovnico, sta nato državi na tehničnem sestanku uskladili sporazum tudi glede tega.
4. november 2009	Premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se državi dogovorili, da bo vprašanje meje reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo z delom začelo po tem, ko bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo.
9. november 2009	Hrvaška premierka Jadranka Kosor je podpisala enostransko izjavo o neprejudiciranju, v kateri vlada v Zagrebu poudarja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.
9. november 2009	Poslanske skupine koalicijskih SD, LDS, Desus in Zares so v DZ vložile predlog za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Vlada je 19.11. predlog podprla. Po presoji ustavnega sodišča 23.3.2010 so poslanske skupine 30.3.2010 predlog umaknile.
17. november 2009	Slovenska vlada je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in ga poslala v DZ, zaradi pomislekov v javnosti pa tudi v mnenje ustavnemu sodišču.
17. november 2009	Slovenska vlada je sprejela enostransko izjavo, v kateri je poudarila, da se s hrvaško enostransko izjavo in njeno vsebino ne strinja in da nima učinka na vsebino sporazuma.
19. november 2009	Ustavno sodišče je odločilo, da bo vprašanje vlade o arbitražnem sporazumu obravnavalo absolutno prednostno. Od vlade je 30.11. zahtevalo dopolnitev predloga z vsebino pomislekov javnosti in z gradivi, povezanimi s sporazumom. Vlada je zahtevano posredovala. Sodišče je nato zadevo obravnavalo 21.1. ter 11. in 18.3., mnenja pa objavilo 23.3.2010.
20. november 2009	Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino ratificiral arbitražni sporazum. Za je glasovalo 129, proti pa šest poslancev, med njimi Ivo Josipović, ki je bil kasneje izvoljen za predsednika Hrvaške.
14. januar 2010	Hrvaška državljanska pobuda Morje je kopno je na hrvaško ustavno sodišče poslala pobudo za oceno ustavnosti arbitražnega sporazuma.
2. februar 2010	Državni zbor je z 47 glasovi za in 31 proti zavrnil predlog zakona, ki ga je vložila poslanska skupina SLS, po katerem bi DZ o arbitražnem sporazumu odločal z dvotretjinsko večino.
23. marec 2010	Ustavno sodišče je presodilo, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo in temeljno ustavno listino-ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji.
26. marec 2010	Predsedniki parlamentarnih strank so se na srečanju s premierom Borutom Pahorjem dogovorili za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu.
31. marec 2010	Premier Borut Pahor je na neformalnem srečanju s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Zagrebu povedal, da se je prvič sešla mešana komisija za odprta vprašanja.
13. april 2010	V Zagrebu se je prvič sešla mešana komisija za gospodarsko sodelovanje, za kar sta se januarja v Kranjski Gori dogovorila premiera.
19. aprila 2010	Državni zbor je ob obstrukciji poslancev opozicijskih SDS, SLS in SNS ratificiral arbitražni sporazum z glasovi vseh 48 navzočih poslancev vladne koalicije in poslancev narodnih skupnosti.
26. april 2010	Skupina 86 poslancev vseh poslanskih skupin je v DZ vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu.
3. maj 2010	Izredna seja DZ o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu.

Vir: DVK, dnevnik.si, ljnovice.com