EXPO 2020 – Oktobra v Dubaju odpirajo razstavo Expo, ki naj bi si jo kljub COVID-19 ogledalo veliko ljudi z vsega sveta. Organizatorji pričakujejo 27 milijonov obiskovalcev. Na odlični lokaciji tik ob vhodu na sejmišče v delu, ki je namenjen trajnosti, jih pričakuje veličasten slovenski paviljon. Je eden prvih, ki je že končan. Projektirala in postavila ga je družba Riko.
»Rdeča nit razstave Expo je, da države pokažejo, s kakšnimi tehnologijami in rešitvami lahko prispevajo k boljšemu jutri za cel svet. Naš paviljon temu sledi. Prikazujemo, kaj vse je mogoče storiti z lesno montažno gradnjo, ki je trajnostna in potresno ter požarno varna. Na fasadi imamo ovoj iz lokalnih rastlin, ki stavbo hladijo, ustvarjajo kisik in privabljajo opraševalce. Vodenje projektiranja in gradnje tega objekta je bilo zahtevno,« pove vodja projekta na Riku Žiga Babnik.
Varnost in minimalna plača
Z njim smo se pogovarjali o tem, kako je potekala gradnja na velikem gradbišču Expa, kjer je dnevno dela izvajalo več kot 40 tisoč delavcev. »Najprej varnost« je bil glavni moto dela na gradbišču. »Poleg zagotavljanja zdravja in varnosti na gradbiščih smo veliko pozornosti namenili zagotavljanju varnostni med samim Expom. Želijo se namreč zavarovati pred možnostjo vstavitve eksplozivnih naprav. Tako zaprte prostore gradbenih elementov, denimo vsak jeklen cevasti steber pred dokončnim varjenjem pregleda varnostni inšpektor. In da država ne bi dobila črnega madeža, kot so ga pred nedavnim Katarci ob nogometnem prvenstvu – skrbijo za spoštovanje delavskih pravic na gradbišču Expa. Ves čas nadzorujejo, da delavci na terenu in vse podporne službe delajo in bivajo v dobrih pogojih, določena je minimalna plača – vse po višjih standardih, kot so sicer v veljavi.«
Pojasnil je še, katere ovire je Riko moral premagati, da so sploh lahko zgradili lesen paviljon v državi, kjer lesene gradnje ne poznajo in kamor njihovi izkušeni monterji lesenih objektov zaradi zaprtja mej zaradi COVID-19 sploh niso mogli priti.
Na Expu bo imelo lastne paviljone 90 držav, bo pa tudi nekaj stavb, kjer je mogoče najeti del prostorov, za kar so se odločili Hrvatje. Vsega skupaj se bo tam po napovedih organizatorjev predstavilo 192 držav.
Od izdaje gradbenega dovoljenja do konca gradnje v letu dni
Gradbeno dovoljenje za gradnjo slovenskega paviljona je bilo izdano v drugi polovici januarja 2020, natanko leto pozneje pa so ga zgradili. Paviljon je trinadstropen, 15 metrov visok in 1.550 kvadratnih metrov velik. Obliva ga voda in ga naravno hladi, prek vodne preproge pa »lebdi« zeleni oblak rastlin – tudi te ga hladijo, vse pa pokriva streha, ogromen lesen parazol, ki je kot veliko ribniško sito, zgodovinski izvozni izdelek Slovenije. Slovenija na Expu, ki je posvečen trajnosti, mobilnosti in novim priložnostim, stavi na svoja naravna bogastva, vodo, gozd, les.
Ko puščavski državi predstaviš leseno nosilno konstrukcijo
In pri lesu so naleteli na prvo večjo oviro. Žiga Babnik pove: »Objekt je zasnovan unikatno v kombinaciji jeklene konstrukcije s križno lepljenimi ploščami. V klasični kombinaciji armirano-betonske izvedbe z jekleno bi teža takšne konstrukcije znašala okoli 1.500 ton. Z omenjeno sodobno tehnologijo kombinacije jekla in X-Lam CLT sten in plošč pa je celotna teža paviljona manj kot 400 ton. Gre za leseno montažno gradnjo, ta pa je v Dubaju neznana in ni zakonsko regulirana, zato je kazalo, da je regularno ne bomo mogli izpeljati. A smo jo. Tu nam je zelo pomagal sam namen Expa, ki želi predstavljati novosti, razvojne ideje in nove inženirske rešitve. Po moji izkušnji so bili tudi tamkajšnji regulatorji bolj odprti in pripravljeni na izjeme. A najprej smo morali lokalne inženirje, ki so z nami sodelovali pri projektiranju, prepričati, da je les kot nosilni element konstrukcijsko in požarno varen material za ta objekt, da bo prenesel tudi tamkajšni veter, ki je še močnejši od vipavske burje. Skratka, da se objekt ne bo kar podrl ali zagorel. In ko smo prepričali svoje lokalne statike, smo skupaj z njimi potem lahko prepričali še pristojne lokalne institucije, da smo lahko dobili gradbeno dovoljenje. So bili pa pri svojih zahtevah strožji, kot če bi objekt stal pri nas. Postaviti smo morali dodatno evakuacijsko stopnišče, na objektu je dodatno hidrantno omrežje, šprinkler, les ima dodaten protipožarni premaz …«
Ko na daljavo učiš monterje – sreča zaradi izkušnje z BIM-orodji
Ko so pristojne prepričali o varnosti objekta, se je zgodila pandemija in Dubaj so zaprli. »Ker ima Riko bogate izkušnje z vodenjem del na daljavo in uporabo naprednih IT-orodij, kot je BIM-koncept, smo bili maksimalno odzivni in pripravljeni za vse izzive, s katerimi smo se morali zaradi pandemije COVID-19 spopadati. Med ostrimi ukrepi nismo smeli potovati v Dubaj in najti lokalnih izvajalcev, ki so se bili pripravljeni naučiti delati z lesom, potem pa smo jih morali na daljavo izobraziti glede montaže lesene konstrukcije. Ta je bila kljub temu, da je geometrija strešnega sita, ki zahteva zelo zahtevne spoje, vseeno preprosta, saj so bili deli strešnega sita natančno zmodelirani v 3D-izrisu, ki smo ga nato prenesli na CNC-tehnologijo obdelave lesenih elementov strešne konstrukcije, ki smo jih zlagali kot legokocke.«
Iskanje novih izvajalcev in nujno usposabljanje, okužbe s koronavirusom na gradbišču in projektnih pisarnah, vse to je zamaknilo izvedbo, tako da so delavci morali delati poleti, ko se vročina dvigne tudi na 50 stopinj. »Zaradi številnih projektov, ki jih Riko izvaja po svetu, imamo veliko izkušenj z logistiko, imeli pa smo malo sreče, da smo ves material dostavili na gradbišče v Dubaj, preden so ga zaprli. Zračni prostor je bil tam zaprt od konca marca do avgusta,« pove Žiga Babnik.
Paviljon v številkah
Na gradbišče so dostavili in v paviljon vgradili 11 ladijskih zabojnikov lesenih gradnikov (križno lepljene etažne plošče in stene ter vzdolžno lepljene nosilce strešnega sita) – to je več kot 450 kubičnih metrov lesa in več kot 150 ton konstrukcijskega jekla – ter posadili več kot 45 tisoč sadik lokalnih rastlin v fasadne panele.
Riko združil mnogo izvajalcev
Riko je kot integrator v celoten proces vključil in povezal mnoge izvajalce, ki imajo ustrezne certifikate in licence za izvedbo del v Dubaju. »Avtorja kreativne zasnove paviljona sta Robert Klun in Sandi Pirš. Pri projektiranju so sodelovali Jure Kotnik, Sandi Pirš in dr. Bruno Dujić ter lokalni partner Capital Engineering Cousultancy, glavni izvajalec na gradbišču je bilo dubajsko podjetje Henessey LCC, slovensko podjetje Intra Lighting je dobavilo luči, Marmor Hotavlje je dobavil slovenski kamen hotaveljčan, podjetju Knauf Insulation pa je bila zaupana dobava in montaža zelene fasade, ki stavbo pomaga hladiti, hkrati pa rastline izboljšujejo zrak, zmanjšujejo delež prahu … Gotovo bi bil delež slovenskih podjetij še večji, če ne bi tega preprečile razmere zaradi COVID-19. Kot rečeno, spomladi, ko je bila intenziteta gradnje na vrhuncu, zaradi pandemije ni bilo mogoče potovati,« pove sogovornik.
Kdo se bo predstavil na Expu
Uradno povabilo podjetjem, ustanovam in posameznikom k sodelovanju na slovenskem paviljonu na Expu 2020 je bilo objavljeno včeraj. Prav tako so že objavljeni vavčerji, s katerimi želimo spodbuditi sodelovanje na tem dogodku, so nam povedali na SPIRIT, ki ga vodi Tomaž Kostanjevec. »V našem paviljonu pričakujemo sodelovanje podjetij, ki na trgih, kamor primarno cilja tokratni Expo (Bližnji vzhod, Azija, Afrika) že poslujejo ali tja usmerjajo svoje prihodnje cilje. Pričakujemo tudi podjetja, k predstavljajo najinovativnejši in najprebojnejši del slovenskega gospodarstva, in podjetja, znana tudi po svoji trajnostni usmeritvi. Načrtujemo, da bo končni seznam vseh, ki bodo sodelovali v slovenskem paviljonu na Expu 2020, znan do junija, ko bomo javno objavili tudi podroben program dogodkov v njem,« so še pojasnili na SPIRIT.
Vir: izvozniki.finance.si, MATEJA BERTONCELJ
