Cesta smrti (slika je simbolna)
Tisoči jeznih, a nemočnih voznikov vsak dan izgubljajo ure in ure v kolonah in tvegajo svoja življenja na nepreglednih predelih ceste iz Petrine ob Kolpi čez Kočevje, Ribnico in Turjak do Ljubljane. Že desetletja zaman opozarjajo in prosijo: obvoznic ni, na Škofljici jih zadržujejo železniške zapornice. Iskanje nove cestne trase čez Barje pa je zaustavil zaščiteni hrošček.
K novodobnim znamenitostim slovenske prestolnice poleg predora Šentvid zanesljivo spadajo jutranji in popoldanski prometni zamaški na večini vpadnic. Izstopajo tiste, ki se kljub izjemnemu porastu prometa že desetletja niso spremenile. Med njimi je cesta iz Ribnice in Kočevja, pravzaprav iz Petrine ob Kolpi na hrvaški meji, ki jo z večkilometrsko kolono na Škofljici zamašijo železniške zapornice in semaforji. Pristojni že vsaj četrt stoletja obljubljajo posodobitev, a se kljub temu da cesto tudi statistični podatki uvrščajo med najnevarnejše v Sloveniji, nič ne spremeni.
Protestne zapore
Bor Zgonc, predsednik Nove generacije SLS, ki začenja bitko za korenito izboljšavo ceste, je ogorčen nad obstoječim stanjem: »Zato ker je rekonstrukcija ceste Ljubljana–Škofljica–Kočevje nerazumljivo in neopravičljivo zastala, smo se v naših občinskih odborih v Kočevju, Loškem Potoku, Sodražici, Ribnici, Dobrepolju, Velikih Laščah, Grosupljem, Škofljici in na Igu odločili – če se s cesto še naprej ne bo nič zgodilo – za državljansko nepokorščino. Zahtevamo pospešeno rekonstrukcijo, vključno z izgradnjo obvoznice mimo Škofljice, kjer občani vsak dan v stoječih vrstah izgubljajo ogromno časa. Delna krivda gre zapornicam na železniškem prehodu, saj prav tedaj pelje tudi največ vlakov. Med turistično sezono gnečo povečajo še turisti, ki so namenjeni proti Kvarnerju ali se vračajo od tam. Zaradi zastojev se številni vozniki preusmerjajo čez Ig ali Grosuplje, kar spet tam povečuje zastoje.«
Iskanje možnosti za obvoznico čez Barje je povsem obstalo: »Obveščeni smo, da predvsem zaradi z Naturo 2000 zaščitenih žuželk.«
če se torej ne bo nič začelo premikati, lahko kmalu pričakujemo različne oblike državljanske nepokorščine, napoveduje Zgonc: »Ne privoljujemo v vlogo drugorazrednih državljanov, kot smo napovedali že na novembrskem javnem posvetu, kjer smo poenotili stališča lokalnih skupnosti. Povabili smo tudi predstavnike vlade, pa jih nismo videli. Podžupan občine Škofljica Ivan Jordan je tedaj med drugim opozoril, da se bo že tako infarktno stanje med jutranjo in popoldansko prometno konico še poslabšalo z začetkom vseljevanja v novo stanovanjsko naselje na Lavrici.«
O tem, kaj konkretno bodo naredili, Zgonc razloži: »če se bo ignoranca vladnih predstavnikov nadaljevala, bo Nova generacija SLS s podporo vseh županov in civilnih iniciativ organizirala protestne zapore ceste, zato da bo vsem njenim uporabnikom nekoč bolje. Cesta naj se izogne predvsem večjim naseljem, kot so Pijava Gorica, Velike Lašče, Ribnica, Nemška vas, Prigorica pa tudi Kočevje in še nekatera. Kako se promet proti Ljubljani zgošča, so že izmerili. Medtem ko Štalcerje vsak dan prevozi 1670 vozil, jih Staro Cerkev že 6134, Rašico 8416 in Škofljico kar 18.416.«
Poglavje zase so nepregledni deli ceste, zaradi katerih se pogosto dogajajo hude prometne nesreče s smrtnimi žrtvami in hudo poškodovanimi udeleženci in kar to cesto uvršča v sam vrh najbolj nevarnih v državi.
Pol ure za dva kilometra
Ribničan Luka Ilc se z mamo na sovoznikovem sedežu vsak delavnik vozi v Ljubljano in nazaj: »Od doma se odpraviva med šesto in pol sedmo. Gneča se začne že ob semaforjih v Ribnici. Kolona se ustavi med Pijavo Gorico in Škofljico, po navadi pri odcepu za Gumnišče in Gorenje Blato. Za dva kilometra do prehoda čez železniško progo, kjer se premikamo po polžje, potrebujemo približno pol ure. Poleg zapornic, kadar so spuščene – prav med konico pelje tudi največ vlakov – nas zadržujeta še semafor okoli 60 metrov za progo in naslednji še 40 metrov naprej v priključku na Dolenjsko cesto. Krožišči bi bili zanesljivo primernejši rešitvi, saj se z desne priključuje bolj malo prometa, toda semafor nas zadržuje in kolona stoji, celo če od tam ni nikogar.«
Promet dodatno ogrožajo vozniki, ki v koloni obupajo ter začnejo obračati nazaj: »Ko vidijo, da ne gre nikamor, se obrnejo proti Igu. Tam so, zelo pohvalno, poleti uredili krožišče, ki omogoča večjo pretočnost prometa skozi občinsko središče. Žal tudi iška smer ne prinaša odrešitve, saj se kolona, ki jo zadržuje semafor ob zadružnem domu, zaustavi pred črno vasjo. Seveda bi tako črni vasi kot Škofljici koristila krožišča – če bi jih le naredili.«
Iz Škofljice se promet nekoliko sprosti prve kilometre po Dolenjski cesti: »A se spet ustavi na Lavrici. Kmalu bo še slabše, ko se bodo v novo sosesko vselili stanovalci. Silno počasna kolona se nato že zdaj vleče vse do avtocestnega priključka.«
Ilc za vožnjo iz Ribnice do Ljubljane – po podatkih Avto-moto zveze Slovenije gre za 42 kilometrov – porabi uro in 40 minut.
Nekaj hitreje pripeljejo tisti, ki v Turjaku zavijejo na Grosuplje, pove Ilc, a sam ne ubira te poti: »Cesta skozi gozd je precej ovinkasta, jeseni posuta z listjem in tudi sicer je precej spolzka. Še na divjad moraš bolj paziti. Profitiraš pa le tedaj, ko kar pogoste prometne nesreče pri Malem Vrhu in Debelem hribu ne povzročijo zastoja.«
Vsi, ki se od Kostelskega in Osilnice naprej priključujejo na cesto proti prestolnici, zanjo uporabljajo le eno besedo: katastrofa. Starejši se še pridušajo, da se jih prekletstvo zakotnosti, ki ga je tem krajem namenil pokojni narodni heroj Matija Maček, še vedno drži kot klop.
Vir: Slovenske novice, Vladimir Jerman
