Ribnica

Vtis iz koncerta REŠETO DOMAčIH 2010

če smo lani zapisali, da je bila prireditev Rešeto domačih prepojena s humorjem, lahko za letošnjo dodamo, da je temeljila na humorju in da je bil ta rdeča nit prireditve. Dvorana ribniškega športnega centra je bila znova nabito polna in uživala v dve urnem koncertu narodno zabavne glasbe, ki je postal že tradicionalen. Pred leti je januar ponudil prireditev Športnik leta, s katerim je najprej pričela Športna zveza Ribnica, nadaljevala televizija R-kanal, potem je prazen čas ob koncu januarja izkoristil Radio Urban, ki je ponudil koncert domačih viž, saj so te v naši dolini zelo priljubljene in z njim nadaljuje tudi s širšim imenom, pri katerem je pred imenom Urban še Radio 1. Rešeto domačih je v prvih sezonah vsebovalo tudi podelitev priznanj v akciji Ribniški pušeljc, ki jo je časopis Rešeto vodil kar 10 let. V teh letih so se akciji pridružili kar trije radiji.

V petletni zgodovini Rešeta domačih smo v ribniški dvorani uživali ob napevih Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Igorja in zlatih zvokov, Štajerskih 7, Gašperjev, Modrijanov, Gregorjev, Tonija Verderberja, Prifarskih muzikantov … Z leti se je koncert vse bolj nagibal k humorju in iz vsebinsko pestre prireditve s številnimi vložki se je dramaturgija prevesila v smeh in humor. Tako je letos niti vodenja in povezovanja v svoje roke vzela Mama Manka, ki se ji je dvakrat na odru posrečeno pridružil naš Medard.
Manka je s ‘svojimi’ Mladimi Dolenjci odprla prireditev. Na odru so se pokazali tudi vse boljši Zdomarji in nepogrešljivi Ribniški pušeljc, lanske Prifarce so nadomestili njihovi kolegi in namestniki Tamburaška skupina Dupljak. Velik aplavz je požel Marjan Uljan iz ansambla Malibu, ki je kljub ‘totalne’ bolezni v ansamblu prišel v Ribnico in odpel nekaj uspešnic te primorske zasedbe.

Vrhunec koncerta je pripadel ansamblu Alpski kvintet, ki je na sceni že 40 let. Visoka kakovost ansambla, odlično ozvočenje in vzdušje v dvorani je ob koncu koncerta pričaralo izjemno vzdušje. Mirne vesti lahko zapišemo, da so bile to minute za sladokusce. Kljub neprijetnemu dolgemu sedenju na zložljivih stolih je bil tokratni koncert za nekatere kar nekoliko prekratek. Temu, da sta dve uri kratki, vsekakor botruje zvrhano rešeto humorja, ki je tako debel, da ne pade hitro skozi sito.

Marko Modrej

Komentiraj