Ribnica

V Ribnici bodo obnovili Prešernov relief na Ramorjevi hiši

Relief Franceta Prešerna v Ribnici
Relief Franceta Prešerna v Ribnici

Ribnica – Ideja oz. pobuda za obnovo fasade na Ramorjevi hiši na Kolodvorski ulici v Ribnici je stara že 16 let, a je sedaj ostalo zgolj pri tem. Muzej Ribnica je lani poslal na Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine vlogo za strokovno mnenje s poudarkom na nujnosti obnove reilefa Franceta Prešerna, zavedajoč se, da bi bilo čakanje na celovito obnovo fasade predolgo.

Poleg reliefa na omenjeni hiši na Prešernovo življenje v Ribnici opozarjata še dve spominski tabli; na Štekličkovi hiši na Škrabčevem trgu nasproti cerkve in v parku kulturnikov v gradu.

Muzejska stroka ocenjuje, da je Prešernova podoba na Ramorjevi hiši izjemen pokazatelj časa oblikovanja narodove zavesti in življenja v mestu Ribnica, ki je s prihodom železnice leta 1893, spremenil Kolodvorsko ulico v glavno vpadnico v center. Temu primerno so na Kolodvorski ulici rasle tudi ugledne stavbe, med katerimi je ena lepših Ramorjeva hiša.

Na nevarnost propada Prešernove podobe na stavbi, ki jo zakriva gošča na sosednemu vrtu, več let opozarjajo tudi stanovalci v njej. Pripravljeni so z lastnim vložkom pomagati, da ta neprecenljiva zapuščina povrne nekdanji blišč. Prisluhnila jim je tudi občina, ki bo primaknila tri tisoč evrov za urgentno sanacijo reliefa na Ramorjevi hiši, je dejal ribniški župan Jože Levstek.

V Muzeju Ribnica, razlaga mag. Marina Gradišnik, višja kustodinja, izpostavljajo še nekaj izjemnih stvaritev predhodnikov, ki bogatijo tamkajšnji vsak dan. Ob tem opozarja na fresko Franceta Miheliča na stari Posojilnici, ki je prvo Miheličevo javno delo prepotrebno restavratorskega posega.

In kako je Prešeren zašel v Ribnico? Ribnica spada med tiste kraje, ki imajo najstarejše šolstvo na Slovenskem. Dva razreda ribniške šole je obiskoval tudi Prešern, ki ga je v te kraje priklicala »uka žeja«. Takrat so začeli najboljše učence zapisovati v Zlato knjigo, ki je sedaj shranjena v NUK v Ljubljani. V prvem razredu, ki ga je Prešern končal 1811, je njegovo ime zapisano na drugem mestu, pred sošolcem Ivanom Benedekom iz Selc (Hrvaška), v drugemu razredu je Prešern kot najboljši zapisan na prvemu mestu.

Jože Levstek, župan občine Ribnica o sanaciji Prešernovega reliefa

Vir: radio1.si

Komentiraj