Podelitev štipendij
Hrovača – Sinoči, 12.10.2010 je na Škrabčevi domačiji potekala slavnostna podelitev štipendij, ki jih podeljuje Ustanova patra Stanislava Škrabca. Škrabčeva ustanova je zavezana k bogatenju in spodbujanju strokovnega raziskovanja slovenskega jezika.
V sedmih letih (vključno z letošnjim) je Škrabčeva ustanova podelila že 50 štipendij in tri nagrade jezikoslovcem-slovenistom ter organizirala več kot 15 srečanj.
Škrabčeva ustanova s podeljevanjem štipendij perspektivnim študentom omogoča uresničevanje strokovnih ambicij na področju klasične filologije, splošnega jezikoslovja, slovanskih jezikov in slovenskega jezika. Med štipendisti je običajno tudi tuj študent slovenskega jezika; do sedaj je ustanova podprla študente iz Italije, Poljske, Rusije in Madžarske. Škrabčeva ustanova vsako leto podpre tudi študenta-frančiškana, ne glede na smer njegovega študija. Večina varovancev Škrabčeve ustanove se ponaša s študijskimi in raziskovalnimi uspehi ter danes delujejo kot sodelavci inštitutov in fakultet.
Nagrado s področja slovenističnega jezikoslovja Škrabčeva ustanova podeljuje vsaki dve leti, do sedaj so jo prejeli prof. dr. Jože Toporišič, akad. Janko Moder in prof. dr. Martina Orožen.
Z Odprtim terminom ob svetovnem dnevu maternega jezika ustanova podpira tudi inštitucije in lektorate, ki preučujejo in promovirajo slovenski jezik doma in v tujini, ter izbrane posameznike, ki se posvečajo preučevanju in raziskovanju slovenskega jezika.
Škrabčeva ustanova redno pripravlja tudi dogodke za spodbujanje razumevanja in vloge slovenskega jezika. Vsako leto organizira dogodek ob svetovnem dnevu maternega jezika, prizadeva si podpirati tudi lektorate slovenskega jezika. Doslej je pripravila dogodek v Pragi in Skopju v sodelovanju s tamkajšnjima lektoratoma.
Med 18. kandidati jih je bilo letos izbranih sedem, ki so prejeli štipendijo Škrabčeve ustanove.
Manca Noč je študentka tretjega letnika Grškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter istočasno absolventka na Oddelku za bibliotekarstvo in Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Občasno objavlja prispevke, filologiji pa se posveča v študijskih in obštudijskih dejavnostih.
Mojca Horvat je študentka četrtega letnika doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V doktorski nalogi jo zanima morfološka in besedotvorna struktura narečnega besedja s pomenskega polja rastline ter njegova geolingvistična interpretacija. Zaposlena je kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti in na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU). Objavlja strokovne in znanstvene prispevke in se redno udeležuje znanstvenih in strokovnih konferenc, simpozijev.
Előd Dudás je podiplomski študent slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Budimpešti. V svoji doktorski nalogi se posveča madžarsko-prekmurskim jezikovnim stikom. Kot predavatelj je nastopil na 20. Slavističnem kongresu, sodeloval je tudi pri pripravil učbenikov za poučevanje slovenskega jezika, bil pa je tudi urednik dvojezične antologije slovenske književnosti.
Andrej Perdih je diplomirani jezikoslovec in primerjalni slovanski jezikoslovec, ki je letos študent tretjega letnika doktorskega študija primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V središču njegovega študija in dela na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta leksikologija in leksikografija, čemur se posveča tudi z rednim uredniškim delom ob nastajanju novih slovarjev.
Katarina Rigler Šilc letos pričenja z Interdisciplinarnim doktorskim študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V svoji doktorski nalogi se bo posvečala Frazeologiji v osnovni šoli. Zaposlena je na Osnovni šoli Ledina, pripravila je številna študijska in strokovna gradiva za poučevanje slovenščine v osnovni šoli, v poslovnem svetu in za tiste, ki se slovenščine učijo kot tujci, aktivna je tudi kot urednica.
Judita Tomšič, diplomirana primerjalna jezikoslovka in sinologinja, je študentka drugega letnika doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno se posveča proučevanju indo-hetitske teorije, svoje ugotovitve je predstavila tudi na Lingvističnem krožku, sodeluje pri izdelavi Jezikoslovnega opusa akad. prof. dr. Bojana Čopa.
Andraž Arko OFM je frančiškan, ki deluje kot kaplan v Ljubljani na Viču in ob tem uspešno nadaljuje doktorski študij na Teološki fakulteti, kjer preučuje vlogo filma v sodobni družbi. Posveča se področju filmske produkcije z objavo člankov in recenzij. Napisal je že več slikanic in radijskih iger za otroke.
Po končani podelitvi štipendij se je z akad. Dragom Jančarjem pogovarjala dr. Simona Škrabec, s katerim se poznata že nekaj let. Skozi Jančarjeva dela sta iskala povezave med literaturo in znanostjo. Drago Jančar je zanimiv pogovor še dodatno popestril s svojim humorjem. Med drugim je dejal, da mu je grozno, če pomisli, da ga bodo učenci tako ”sovražili” kot ”sovražijo” Cankarja, ko se morajo učiti njegova dela. In pojasnil, da šola potrebuje simplifikacijo literature za boljše razumevanje, a literatura je bolj kompleksna, večplastna. »Če bi želel pisatelj sporočiti le eno sporočilo, bi poslal SMS,« se je pošalil Jančar.
ZVOK: Marko Škrabec o podelitvi štipendij
Vir: radio1.si
