Ribnica

Stroški zimske službe so se zelo povečali – Zimo bi razglasili za naravno nesrečo

Močno sneženje se bo poznalo tudi v občinskih proračunih.

Ribnica – V občinah 3.a razvojne osi, od Ljubljane do Kolpe, so prepričani, da je letošnja zima naravna nesreča. Zaradi obilice snega so se stroški zimske službe, ki jih plačujejo iz občinskih proračunov, zelo povečali. V Skupnosti občin Slovenije pripravljajo pobudo, da bi država letošnjo zimo opredelila kot naravno nesrečo.

Zaradi obilnega sneženja imajo občine na širšem kočevsko-ribniškem območju za sto odstotkov višje stroške pluženja in posipavanja kot običajno. V občini Kočevje na leto porabijo približno 600.000 evrov za zimsko vzdrževanje cest. »Ponavadi v eni zimi porabimo od 1000 do 1200 ton soli, letos pa smo posuli že 1700 ton soli in 2600 kubičnih metrov peska, pa zime še ni konec,« pravi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje.

Močno sneženje se bo poznalo tudi v občinskih proračunih.

V občini, po površini največji pri nas, skrbijo za 175 kilometrov lokalnih cest in 40 kilometrov pločnikov. Decembra, ko skorajda ni bilo snega, so za zimsko službo porabili nekaj manj kot 22.000 evrov, januarski račun je bil več kot petnajstkrat višji – 355.000 evrov – februarski pa je višji še za petino. Na koncu bomo imeli z zimsko službo milijon evrov stroškov, opozarjajo na občini Kočevje, to pomeni štiri odstotke celotnega letošnjega proračuna oziroma 5,7 odstotka lanske realizacije!

V občini Loški Potok so zadnja leta za zimsko vzdrževanje porabili približno 80.000 evrov na leto. Letos imajo stroškov že za 110.000 evrov. V občini Ribnica so v zadnjih štirih letih v povprečju porabili nekaj več kot 116.000 evrov za zimsko službo. Letošnjo zimo pa so stroški zrasli na 202.000 evrov. Ali drugače: za pluženje in vzdrževanje cest so v povprečni sezoni porabili nekaj več kot 2300 ur, letos pa že 4000 ur.

Zaradi velikih dodatnih stroškov, ki bremenijo občinske proračune, župani in v Skupnosti občin Slovenije (SOS) pripravljajo pobudo, da bi občinam pomagala država. »V 8. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so med naravnimi nesrečami opredeljeni tudi visok sneg in snežni plazovi,« pravi Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS.

[oglas tip=”200×200″ p=”D”]Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Slovenije, pravi, da je visok sneg resda opredeljen kot ena od naravnih nesreč: »Toda to velja, če so ogroženi človeška življenja, zdravje ljudi ali življenja živali, tega pa ob letošnjih snežnih padavinah tako rekoč ni bilo.« Če bi bilo zaradi obilja snega veliko škode – npr. podrtih streh in drugega – in bi se celotna škoda približala 0,3 promilom državnega proračuna (2,4 milijona evrov), bi začeli ocenjevati škodo in bi vlada lahko sklepala o udeležbi države pri odpravi posledic.

Da je problem drugje, opozarja tudi Blaž Milavec, župan občine Sodražica, saj država pri izračunu primerne porabe vsem občinam priznava enak strošek: »Občine dobijo finančna sredstva za zimsko vzdrževanje cest ne glede na klimatske razmere in stroške, tako da dobi naša občina za kilometer izvajanja zimske službe enako denarja kot Koper, čeprav je vzdrževanje pri nas bistveno dražje.« Sašo Debeljak iz občine Loški Potok pravi: »Najslabše bo, če bodo zaradi narave trpele občinske investicije. Mi 40.000 evrov, kolikor imamo do zdaj višje stroške zaradi snega, krvavo potrebujemo kje drugje.«

Vir: delo.si, Simona Fajfar

Komentiraj