Imenoslovci na Škrabčevi domačiji
Škrabčeva domačija je v petek, 19. februarja 2010, gostila strokovnjake treh generacij imenoslovcev: Januško Gostenčnik, doc. dr. Mateja Šeklija in prof. dr. Marka Snoja. Pogovarjali so se o imenih naših krajev – od največjega do najmanjšega, z etimološkega vidika. Tovrstni pogovor so pripravili ob počastitvi bližajočega se mednarodnega dneva maternih jezikov, ki ga je pred enajstimi leti razglasila organizacija Unesco.
Beseda je tekla o zemljepisnih imenih, predvsem o ledinskih imenih. Predstavili so nov slovar prof. dr. Marka Snoja – Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen in predstavili so tudi doktorsko dizertacijo dr. Mateja Šeklija z naslovom Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici ter diplomsko nalogo Januške Gostenčnik z naslovom Ledinska imena v katasterski občini Ribnica.
Januška Gostenčnik je v diplomski nalogi raziskovala imena Dolenjih Lazov, Brega in današnje Gorenjske ceste. V veliki meri je popisala tudi Dane, za katere ne želi, da bi ostale samo na papirju. V študijskem letu 2008/2009 je bila Januška štipendistka Ustanove patra Stanislava Škrabca.
Od kod izvira ime določenega krajač
Na to vprašanje poskušajo odgovoriti etimologi. Lani je izšel Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, ki na znanstvenokritični in hkrati na poljudnoznanstveni način prinaša dosedanje védenje o nastanku naših najpomembnejših 4021 zemljepisnih imen, ob tem pa tudi poldrugi tisoč priimkov. Z izidom tega slovarja smo se Slovenci po pol stoletja ponovno postavili na imenoslovni zemljevid srednje Evrope. Slovenščina se z njim uveljavlja doma in v tujini kot imenoslovno primerno raziskan in s tem kulturni jezik.
Ribnica je tako prvotno vodno ime, saj se v njem skriva riba. V imenu Hrovača se skriva etnonim Hrvat, kar pomeni bodisi zgodnjo nastanitev Hrvatov bodisi ostanek selitve Hrvatov. Kočevje je prvotno slovansko ime, in sicer označuje kraj, kjer rastejo hoje, a so tujci v izgovorjavi h spremenili v k.
Imenoslovje ima na slovenskem zelo dolgo tradicijo, saj je že Fran Miklošič v 19. stoletju raziskoval to področje. Pomemben pa je tudi pater Stanislav Škrabec, ki je ugotovil izvor mnogih imen.
Etimologija torej želi odgovoriti na vprašanje, zakaj se nečemu tako reče. S tem pa želi potešiti radovednost, ki je človekova lastnost. Prav tako se etimologija zanima tudi za izgovorjavo in zapisano besedo.
Vir: radio1.si
