Leta 1998 je Alojz Lovšin v Dolenjem Potoku pod kostelskim gradom na Kolpi zgradil hidroelektrarno. Zato je na martinovo povabil prijatelje, da bi skupaj proslavili njegov dosežek. In takrat se je začelo nekaj, kar traja še danes. Rodili so se Ribniški vinogradniki in njihova redna druženja ne le vsako leto za martinovo, ampak kar vsakega 11. v mesecu.
»Ribniška dolina ni vinorodna dežela, ampak vinček imamo pa radi,« je na Martinovo nedeljo, ki so jo letos obhajali na turistični kmetiji Danijele Serjanec v vasi Krupa v Beli krajini, povedal predsednik Ribniških vinogradnikov Alojz Lovšin. A ne tisti Alojz Lovšin, pri katerem so pred 20 leti 11. novembra prvič skupaj praznovali martinovo. Alojz Lovšin, pri katerem se je vse skupaj začelo, je Alojzov bratranec in je bil kar 15 let tudi predsednik Ribniških vinogradnikov, danes pa je častni predsednik.
SPRVA ZABAVA
»Sprva je bilo vse usmerjeno samo v zabavo, nato pa smo začeli postopoma odkrivati in spoznavati prave kvalitete martinovanja in vinske kulture,« je povedal predsednik Lovšin zbranim na letošnjem martinovanju v orisu 20-letne prehojene poti Ribniških vinogradnikov. Leta 2006, ko se jim je pridružil Franci Petek, ki je danes eden od dveh someljejev v vrstah Ribniških vinogradnikov – somelje je namreč tudi lastnik gostilne in picerije Harlekin iz Ribnice Boštjan Schönlieb –, se je nivo njihovih srečevanj dvignil. Na martinovanja so začeli vključevati predavanja o vinu in vinski kulturi, kar jim je razširilo obzorja, na rednih mesečnih srečanjih pa so začeli tudi ocenjevati vina.
KNJIGA OBVEZE IN PREHODNI POKAL
Po prvem martinovanju v dolini Kolpe so se Ribniški vinogradniki naslednje leto srečali pri Slavku Rusu v Ribnici in nato, dokler jim je šlo pri tem še samo za zabavo in proslavljanje dosežkov članov, vsako leto pri drugem članu. Kasneje so odhajali na martinovanja, na katerih so se jim pridružili tudi družinski člani in prijatelji, drugam. Začeli so na Primorskem in nato nadaljevali po drugih vinorodnih okoliših, pri čemer jim je, kot je povedal Lovšin, še posebno pri srcu Bela krajina, in sicer najbolj Metlika, kjer ima vinograd tudi edini izmed Ribniških vinogradnikov – Franci Petek oz. njegova žena.
Že od prvega martinovanja pa vsa njihova druženja za martinovo redno spremljata knjiga obveze in prehodni pokal v obliki ribniške krošnje. »Knjiga obveze, v kateri je Rude Bonkar zapisal vodilo, naj bo to knjiga ljudi dobrih del, ki so sposobni nekaj narediti ne le zase, temveč tudi za svojega bližnjega, za svoje prijatelje, kraj in domovino, nas vedno znova opominja, da moramo zasebno in kot člani tega žlahtnega druženja negovati svojo človeškost,« je povedal Lovšin na letošnjem martinovanju, kjer sta knjiga zaveze in prehodni pokal dobila novega lastnika za eno leto. Vsako leto ju ima namreč drug član Ribniških vinogradnikov. Ti imajo danes v svojih vrstah 17 članov in tako bo tudi ostalo vsaj še do martinovanja naslednje leto. Kandidat za sprejem med Ribniške vinogradnike, ki naj bi se jim prav minulo nedeljo pridružil kot 18. član, namreč ni dosegel vseh zahtevanih normativov za članstvo, zato so mu za eno leto podaljšali pripravniški staž. Ribniški vinogradniki sicer niso uradno registrirani kot društvo, imajo pa, kot je povedal Lovšin, svoja pravila, od leta 2010 pa tudi svojo himno, ki jo je napisal Bonkar, uglasbil in prvič predvajal pa glasbenik Žiga Bižal.
VINOGRAD
»Vinogradniki brez vinograda so kot kralji brez kraljevine,« je povedal Lovšin. Zato so leta 2012 na zemlji Slavka Rusa pod sv. Ano zasadili 19 trsov klona renskega rizlinga. »S tem nismo dobili le vinograda, ampak vinograd na najvišji točki v Evropi,« je povedal in dodal, da vinograd leži na 930 metrih nadmorske višine, kar je najvišja lega vinograda v Evropi. V ribniškem podnebju in vremenu se trsi niso dobro prijeli, zato so vinograd ponovno zasadili in ga, ker jim je trse poleg zmrzali in suše uničevala tudi divjad, ogradili. Danes imajo okoli 35 trsov in 27 različnih sort, ki so jih prispevali različni vinogradniki, skrb za trse pa je postala tudi svojevrstno tekmovanje med Ribniškimi vinogradniki. Ti v času trgatve grozdje oberejo in sprešajo, vina pa iz njega ne delajo. Kupijo pa trije njihovi člani vsako leto v Metliki vsak po okoli 350 kilogramov grozdja, iz katerega nato sami doma pridelajo po okoli 280 litrov vina. Že nekaj let njihova vina drugi člani tudi ocenjujejo, pri čemer pa je zanimivo, kot pravi Lovšin, da si ribniški kletarji ne želijo, da bi bilo njihovo vino najboljše. »Zmagovalec ima namreč potem veliko obiskov in mu vino hitro poide,« je razložil.
NAJSTAREJŠA TRTA
Na letošnjem martinovanju je Ribniške vinogradnike s svojim obiskom počastila letošnja kraljica metliške črnine Melanie Miketič, člani pa so imeli kot običajno tudi občni zbor. Na njem je Alojz Lovšin po treh letih predsedovanje Ribniškim vinogradnikom predal novemu predsedniku. Novi predsednik je postal Janez Lovšin, med prijatelji znan kot Daso, ki pa je bil v letošnjem jubilejnem letu za Ribniške vinogradnike tudi pobudnik, da bi v Ribnico pripeljali najstarejšo trto na svetu. Kot je povedal Lovšin, so obeti, da dobijo 400 let staro žametovko oz. modro kavčino iz Maribora, dobri, če jo marca prihodnje leto, kot računajo, dobijo, pa jo bodo posadili za obzidje Rokodelskega centra Ribnica.
Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 15. novembra 2018
Besedilo in fotografije: M. Leskovšek -vino Svete
