Predavanje o arhitektu Jožetu Plečniku v RC Ribnica
Ribnica – Sinoči, 11. oktobra 2012 je v Rokodelskem centru Ribnica potekalo predavanje ob 140-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga je pripravilo Muzejsko društvo Ribnica. Predaval je ribniški župnik in dekan, mag. Anton Berčan, ki je s svojim magistrskim delom Arhitekt Jože Plečnik – mož vere, s podnaslovom Duhovna podoba Arhitekta Jožeta Plečnika v njegovih pismih domačim, odprl nov pogled na življenje in delo priznanega slovenskega arhitekta. Iz raziskave je razvidno, da Plečnika ne moremo gledati samo skozi oči arhitekta, ampak se v njegovih delih izraža tudi njegova globoka vera, kar je razvidno iz njegovih pisem, ki jih je pisal svojemu bratu Andreju in nečaku Karlu Matkoviču.
[oglas tip=”160×600″ p=”D”] Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani, 23. januarja 1872. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Študiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, in na Dunaju, kjer je bil učenec Otta Wagnerja. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, od 1921 pa na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1938 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel je odlikovanje Zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.
Mag. Anton Berčan je na predavanju predstavil izjemen opus Plečnikovih del, osredotočil pa se je predvsem na pisma, ki jih je pisal svojemu bratu, duhovniku Andreju. Vsak drugi dan je napisal eno pismo, ki je z Dunaja po železnici pripotovalo v enem dnevu in ga prosil, naj moli zanj, da bi mu bog dal fantazijo, da bo lahko ustvarjal, in najlepša dela naj bodo prav zanj. Znan je tudi napis na gongu v Bogojinski cerkvi v Prekmurju, kjer piše: Tisti, ki se boji boga oz. tisti, ki ljubi boga, bo delal dobro. Iz teh izhodišč je Plečnik ustvarjal arhitekturno podobo številnih stavb po Evropi. Vodilna Plečnikova misel je bila misel na boga. Berčan je na predavanju predstavil tudi nekaj mašnih kelihov. Ob tem je dejal, da je Plečnik naredil največ kelihov na svetu.
S Plečnikom je povezana tudi Ribnica. Mesto krasita dva zvonika na farni cerkvi sv. Štefana, ki sta Plečnikovo zadnje delo. V osnovi je naredil tempelj na 12-ih stebrih z grškim ‘arhitragom’, trikotnikom, ki nas spominja na grški tempelj. Ponazarja svetišče, tempelj, kjer se časti bog. Iz sredine templja raste oltar, ki ima zavihane robove, ta nas spominja na starozavezni žrtvenik, na oltar, na katerem se daruje. Iz tega oltarja pa raste Kristus, sonce, ki nas razsvetljuje. Tako, da že od daleč vidimo, da je na tem prostoru tempelj, Kristusov oltar, na katerem se nam daruje. Veliko njegovih del je tudi nedokončanih. Vzrok za to mag. Berčan vidi v tem, da je bil mogoče Plečnik preveč zahteven, prevelik perfekcionist.
Slišali smo tudi zanimivosti, kot je denimo ta, da Plečnik nikoli ni bil prisoten na odprtju njegovih del oz. blagoslovu cerkva, ki jih je naredil, ampak se je dan prej zaklenil v to cerkev, kjer ga ni smel nihče motiti. Za svoja dela tudi ni hotel plačila, zadostovali so mu le hlebec črnega kruha, nekaj sira ali kaj podobnega, denarja, kot je dejal ima dovolj, saj je prejemal plačo in kasneje pokojnino kot profesor.
Ob tem lahko zapišemo, da nam danes na vsakem koraku manjka Plečnikov, v vseh spektrih življenja!
mag. Anton Berčan o Jožetu Plečniku
mag. Anton Berčan o ribniških zvonikih
Vir: radio1.si
