Ribnica – Razstavo Živeti z gozdom, ki ima podnaslov Gozdnogospodarsko območje Kočevje, so pripravili leta 2010 v Pokrajinskem muzeju Kočevje in v sodelovanju s kočevskimi gozdarji. Takrat so na 26 panojih, s 70 razstavnimi predmeti in tremi ambientalnimi predstavitvami predstavili tesno povezanost gozda in Kočevske.
Mogočna jelka s Stojne na razstavi Živeti z gozdom v Ribnici
Razstava, ki je prejela Valvasorjevo nagrado
Leta 2011, ko je bilo mednarodno leto gozdov, je razstava prejela najvišjo stanovsko nagrado, Valvasorjevo nagrado. Strokovna komisija je v utemeljitvi zapisala: »Na poučen, zanimiv in doživljajski način so prikazali naravne značilnosti Kočevskega, zgodovino gozdarstva in z gozdom povezane gospodarske dejavnosti. Pomen in vlogo gozdov so upodobili s pomočjo ambientalnih postavitev, kjer še posebno izstopa kaluža s stopinjami divjadi.«
Vsebinsko in predstavitveno izjemna razstava, ki pa v resnici ni velika, predstavlja značilnosti območja od Turjaka do Kolpe. Poleg bogatega rastlinskega in živalskega sveta predstavlja obrti in industrije, ki so se na tem območju razvile zaradi gozda in postali napol pozabljen del preteklosti: steklarstvo, pridobivanje pepelike, oglarstvo …
Oče trajnosti in sonaravnosti je dr. Hufnagl
Razstava pa ne more mimo velikega moža, ki je deloval na tem območju, dr. Leopolda Hufnagla, s katerim se je začela evropska in svetovna naravovarstvena miselnost. Poleg tega pa je v kočevskih gozdovih visokega krasa oblikoval načela trajnosti in sonaravnosti pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih gozdarji uporabljajo še danes. Leopold Hufnagl je z drobno opombo v gozdnogospodarskem načrtu omogočil, da se je samo na Kočevskem ohranilo kar šest od dvanajstih pragozdov, ki jih imamo v Sloveniji.
»Gostujoča razstava seveda ni popolna kopija razstave, ki je bila v Pokrajinskem muzeju Kočevje,« pravi Marina Gradišnik, kustosinja ribniškega muzeja. Izločili so del, s katerim so predstavljali suho robo, saj imajo v Rokodelskem centru Ribnica o tem samostojno razstavo. Dodali pa so nekaj panojev, tako da predstavljajo oba veleposestnika, družini Rudež in Kozler, hkrati pa tudi žagarstvo, ki je bilo v preteklosti zelo pomembno, saj naj bi bilo v 20. stoletju na Bistrici s pritoki kar 26 vodnih žag.
Bogat rastlinski in živalski svet
Razstava na kratko predstavlja tudi bogat živalski svet tega območja. Na Ribniškem poleg večjih sesalcev, kot so jelenjad, srnjad, divji prašiči in celo gamsi, živijo tudi vse tri velike zveri: volk, medved in ris. Območje skriva tudi sto različnih vrst ptic, od gozdnih jerebov in divjih petelinov ter različnih vrst sov …
V ribniških gozdovih raste kar 40 različnih drevesnih vrst, od najbolj razširjene bukve in smreke do gorskega javorja, brestov, rdečega bora ter celo zavarovanih drevesnih vrst, kot sta bodika in tisa.
Gozd na vsakem koraku
»Razstava opozarja ljudi, da je na celotnem kočevsko-ribniškem območju gozd na vsakem koraku, da je tako bilo v preteklosti, je zdaj in bo tudi v prihodnje,« pravi Vesna Jerbič Perko, avtorica razstave in direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje. Gostujoča razstava je odličen uvod v raziskovanje tega malo znanega, a zaradi ohranjenega gozda izjemno bogatega predela Slovenije.
Namen razstave pa ni samo prikazati naravno bogastvo tega območja in njeno zanimivo zgodovino.
Z ambientalno postavitvijo bi radi obiskovalca opomnili, kaj vse je v gozdu in o čem pripoveduje sled v gozdu, zvok, ostanek debla … »Naša želja je, da bi bil obiskovalec na vse to pozoren tudi potem, ko se bo sprehajal po gozdu,« pravi Vesna Jerbič Perko.
Razstava je v Rokodelskem centru Ribnica na ogled do 18. avgusta.
Vir: delo.si, Simona Fajfar
